Sobota, 15. 12. 2018, 20.00
5 let, 4 mesece
Francoz: Slovenci bi šli lahko že zdavnaj na ulice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,83
9
Slovenija je bila odlična izbira, tudi za Thomasa, ki si je želel bolje spoznati kulturo svoje žene.
Največja razlika med Slovenci in Francozi je v odzivanju na družbene spremembe oziroma vplivanju množice na politiko. Medtem ko so Slovenci bolj ali manj apatični, Francozi zelo hitro odgovorijo z uličnimi protesti in se glasno borijo za svoje pravice, meni Francoz, ki živi v Sloveniji.
Romanca v Parizu je bila tista, ki je Francoza Thomasa Mila pripeljala v Ljubljano: "Ko sem delal v Parizu, sem tam spoznal očarljivo in prijetno Slovenko, ki je takrat delala na slovenski ambasadi v Parizu." Hitro sta se zaljubila in v skupni želji po novih izkušnjah po letu dni odpotovala v argentinsko prestolnico Buenos Aires, kjer sta ostala pet let.
"Tam se nama je rodil tudi prvi sin. Potem sva se odločila, da se vrneva v Evropo. In kaj naju je pripeljalo v Slovenijo? Če se spomnite, so bile leta 2016 zaradi terorističnih napadov v Franciji razmere zelo napete," pripoveduje Thomas in dodaja, da sta si po vseh teh letih v velikem mestu zaželela nekoliko mirnejšega okolja.
Največji izziv je zahteven jezik
Thomasa je v Slovenijo pripeljala romanca v Parizu.
Slovenija je bila odlična izbira, tudi za Thomasa, ki si je želel bolje spoznati kulturo svoje žene. Zanj osebno je bila selitev deloma stresna, saj je prihajal v povsem novo okolje, tu je bil prej le na nekaj kratkih obiskih. Kljub temu je imel dober občutek.
V Sloveniji je po njegovi izkušnji življenje zelo udobno in varno, všeč mu je, da je vse na dosegu roke, vključno z gorami in obalo. Prav tako nima preveč daleč do svoje francoske družine, prihaja namreč z juga Francije. "Ni tako daleč kot enajst tisoč kilometrov oddaljen Buenos Aires," dodaja.
Glede na to, da se je selil znotraj Evropske unije, posebnih težav ni imel, največji izziv mu je bil, kako se bo vključil v družbo in lotil "zahtevnega jezika". Prav to, kako bo brez znanja slovenščine našel službo, je bila zanj tudi največja skrb.
Za tujce je težko, ker nimajo toliko poznanstev
"Vedel sem, da bom tu imel precej manj kariernih priložnosti, kot sem jih imel v Parizu in Buenos Airesu ali bi jih na splošno imel v Parizu. Slovenija ima le nekaj mednarodnih podjetij, je pa po drugi strani precej izvozno usmerjena, zato sem ostal pozitiven," meni Francoz, ki ima precej izkušenj iz prodaje in B2B (poslovanja med podjetji).
Kot pravi, iskanje službe za tujce v Sloveniji ni lahko, sploh ker nimajo toliko poznanstev. Sam je takoj začel raziskovati, v katerih podjetjih bi se lahko našel, in širiti mrežo poznanstev. Po šestih mesecih je začel sodelovati z zagonskim podjetjem, kar je bil zanj nov izziv, saj je prej delal z večjimi podjetji.
Pol leta pozneje so sicer sodelovanje prekinili, Thomas pa se je pridružil Iskratelu, ki je popolno nasprotje zagonskega podjetja – je veliko podjetje s 70-letno tradicijo z zvestimi zaposlenimi, ki v podjetju že dolgo delajo. Thomas je tam zadolžen za poslovanje s francoskim trgom.
V Franciji bi za isto delo lahko zaslužil precej več
Thomas je tudi iskren glede plače, kot pravi je ta "daleč od tega, kar bi lahko zaslužil v Franciji". Če živiš v Sloveniji, se moraš sprijazniti z nižjim prihodkom, so pa zato tudi nižji stroški življenja, poudarja. "Storitve, gorivo in še mnogo drugih stvari so tu cenejši. Vsakodnevno življenje je cenejše."
Kot pravi, lahko s tem denarjem v Sloveniji "živiš povsem dostojno življenje, a če greš na potovanje v tujino, predvsem v ZDA in Veliko Britanijo, kar sem v preteklosti rad počel, si marsikaj teže privoščiš, je bistveno večji izziv," omenja Thomas.
Hvaležen za očetovski dopust
V Sloveniji ga je predvsem presenetilo, da materam (ali očetom) po rojstvu pripada celo leto plačanega porodniškega dopusta, še bolj pa to, da so tega deležni tudi očetje. Njemu je ta pripadal, ko se mu je pred devetimi meseci rodil drugi sin, a mu še ni uspelo izkoristiti celega meseca.
Glede drugih socialnih storitev pravi, da je v Franciji dokaj podobno poskrbljeno, da mlade družine plačujejo manj davka, da imajo subvencije za vrtce. Pravi pa, da je v Sloveniji treba na marsikatero pravico precej dolgo čakati, čeprav je morda nujna.
Thomas in njegova izbranka iz Slovenije sta nekaj let preživela v Argentini.
"Šokiran sem, da nihče ne gre na ulico"
Francoza pri Slovencih najbolj preseneča pasivnost oziroma apatičnost. "Z ženo pogosto razpravljava o tem. Vedno znova sem presenečen, kako pasivni ste. Nisem še videl, kakšnega večjega protesta."
Ena od stvari, zaradi katere bi Slovenci po njegovem mnenju morali na ulice, je nedostopnost nepremičnin. "Šokiran sem, koliko mladih parov in družin želi kupiti stanovanje v Ljubljani, a ni ponudb. Zakaj? Ogromno je praznih stanovanj in hiš, nihče jih ne obnavlja, saj jih to nič ne stane. Ni nobene politike, ki bi urejala to ali oddajanje nepremičnin. In nihče ne protestira proti temu."
V Franciji bi bili v takem primeru ljudje že zdavnaj na ulici, protestirali bi proti visokim cenam in zahtevali ureditev razmer, na kulturno razliko opozarja Francoz. "Že zgodovinsko imamo Francozi to navado, da najprej protestiramo, potem se pogajamo. Revolucijo imamo v krvi, vse večje spremembe so se zgodile z revolucijo."
Ob tem dodaja, da ni nujno, da je odgovor s protesti vedno najboljši. To je odvisno od situacije. "Kakor koli, to je dokaz, da se ljudje borijo za svoje pravice. Poleg tega pomaga spodbujati interese v družbi," pravi Thomas.
Po njegovem mnenju se sicer pasivnost lahko odraža tudi skozi pomanjkanje drugih družbenih gibanj, organizacij, združenj, ki poskušajo pri socialnih temah vplivati na politiko. "Ne vem, kako zrelo je to v Sloveniji."
Protest rumenih jopičev je le vrh ledene gore
Dokaz za to, je tisto, kar Francijo pretresa zadnje tedne. Ulice so polne protestnikov, tako imenovanih rumenih jopičev, ki jih je tja pognala napoved o zvišanju trošarin na že tako drago gorivo. To je bil sicer zgolj vrh ledene gore, težave so se namreč kopičile že dolgo, pojasnjuje Thomas.
"Zadnja leta ljudi zelo jezi davčna politika. Imamo zelo zapleten davčni sistem, po katerem veliko ljudi plačuje vedno več, številni bogati, premožni ljudje pa uspejo najti način, da ne plačajo toliko, kot bi morali. Imamo sicer načelo enakosti, da več, kot zaslužiš, več daš za družbo. A mislim, da v zadnjih letih to ni bilo spoštovano in da se je veliko spremenilo, s čimer so bogati še obogateli," pravi Thomas.
Kot še dodaja, se je življenje za mnoge Francoze v zadnjih letih precej podražilo, zato so jih napovedane spremembe tako razjezile. "Ti protesti niso le proti predsedniku Emmanuelu Macronu, on je na položaju le 18 mesecev, temveč proti celotni politiki."
O Sloveniji sami Thomas še pred osmimi leti, tako kot večina Francozov, ni vedel praktično nič.
Thomas bo letošnje božično-novoletne praznike z družino preživel pri svojih domačih v Franciji, kar je zanj kot "Meka dobre hrane". Kot pravi, se v pripravo izvrstnih jedi vključi celotna družina. "Običajno ves dan kuhamo, okušamo, jemo in s sorodniki in prijatelji delimo regionalne specialitete," pravi Francoz, ki je bil sicer v Sloveniji zelo pozitivno presenečen nad raznoliko ponudbo hrane in predvsem belih vin.
Praznovanje teh praznikov je sicer, kot pravi, bolj ali manj podobno kot v Sloveniji, v družinskem krogu z dobrim kosilom oz. večerjo.
Ni pa vajen, da otroke obiščejo kar trije dobri možje, v Franciji jih obišče namreč zgolj Božiček, morda ponekod na vzhodu v bližini Nemčije še Miklavž. "Je pa zanimivo, otroci so tega še bolj veseli, saj dobijo več sladkarij," se pošali Thomas.
"Ljubljana je zame velika vas"
Thomas z družino živi v Ljubljani, ki pravi, da je zanj kot neka večja vas. Vse je dosegljivo s kolesom ali celo peš, je zelo zelena in čista, ravno prav turistično obiskana. V primerjavi s Parizom in Buenos Airesom je življenje v slovenski prestolnici precej bolj umirjeno in manj panično.
Največji minus je že omenjena težava najti stanovanje.
Še pred nekaj leti o Sloveniji ni vedel nič
O Sloveniji sami Thomas še pred osmimi leti, tako kot večina Francozov, ni vedel praktično nič, čeprav je veliko potoval: "Nimamo posebnih kulturnih in zgodovinskih povezav, razen to z Napoleonom, pa še to sem izvedel šele v Sloveniji. Poleg tega se Francija precej bolj povezuje z večjimi državami."
Kljub temu je presenečen, koliko je Slovenija naredila v zadnjih 25 letih, ko se je ločila od Jugoslavije. "Kako ste se uspeli iz jugoslovanskega režima, kjer je bilo življenje povsem drugačno, postaviti na svoje noge, začeti povsem drugačno življenje in se tako hitro pridružiti Evropski uniji."
Kot pravi, je skozi oči tujca, Slovenija naredila ogromno: "Ko si v Sloveniji, se počutiš kot v Franciji, imate enako dobro in lepo infrastrukturo, večina ljudi živi dostojno, ni velikih socialnih težav, raven razvoja je visoka … S te perspektive sem res navdušen."
9