Ponedeljek, 5. 12. 2022, 12.59
1 leto, 4 mesece
Fiskalni svet z novim opozorilom vladi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
17
Fiskalni svet je ponovil svojo oceno, da je jeseni sprejeti rebalans nerealističen. Za leto 2022 je namreč z njim določenega nekaj nad dvema milijardama evrov primanjkljaja, kar pomeni, da naj bi ga bilo samo decembra realiziranega skoraj 1,5 milijarde evrov.
Za blaženje posledic draginje je bilo letos iz proračuna izplačanih 330 milijonov evrov, decembra jih bo še sto milijonov evrov. Za leto 2023 vlada napoveduje za več kot milijardo evrov novih ukrepov. Če je ta ocena realna, bo celotna rezerva za ta namen izkoriščena in prostora za morebitne dodatne ukrepe ne bo več, opozarja fiskalni svet.
Do zdaj sprejeti ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje leta 2023 so po oceni fiskalnega sveta vredni okoli 700 milijonov evrov. Od tega znaša učinek na državni proračun 428 milijonov evrov, predvsem v obliki izpada prilivov zaradi nižjih DDV in trošarin za električno energijo in energente.
Za leto 2023 je vlada napovedala sprejem novega svežnja ukrepov, ki naj bi bil vreden 1,2 milijarde evrov. Če je ta ocena realistična, v sprejetem proračunu tako ni več prostora za sprejem dodatnih ukrepov, je v redni mesečni oceni realizacije proračuna zapisal fiskalni svet.
Fiskalni svet ponovil oceno, da je rebalans nerealističen
V prvih 11 mesecih letos je primanjkljaj državnega proračuna znašal 562 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covid-19 in draginje bi imel 298 milijonov evrov presežka.
Fiskalni svet je tako ponovil svojo oceno, da je jeseni sprejeti rebalans nerealističen. Za leto 2022 je namreč z njim določenega nekaj nad dvema milijardama evrov primanjkljaja, kar pomeni, da naj bi ga bilo samo decembra realiziranega skoraj 1,5 milijarde evrov.
Brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili proračunski prihodki v prvih 11 mesecih medletno višji za 16 odstotkov. Visoka rast je delno posledica učinka osnove, saj so bili v prvih mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, deloma hitrega okrevanja domačega povpraševanja, pomembno pa k rasti prispeva tudi višja inflacija. Ob tem so znatno nižji od načrtovanih v rebalansu predvsem prihodki od EU-sredstev.
"Gre za nadaljevanje prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin"
Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa so bili v prvih 11 mesecih medletno višji za desetino. Samo decembra bi "očiščena" poraba, to je brez covidnih ukrepov in draginje, po izračunih fiskalnega sveta znašala okoli 2,3 milijarde evrov, torej okoli 1,3 milijarde evrov več kot v povprečju prvih 11 mesecev. Gre za nadaljevanje prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin, ko se ob pripravi proračunskih dokumentov oblikuje neupravičeno velik manevrski prostor za porabo, je kritičen fiskalni svet.
17