Torek, 18. 9. 2018, 10.34
5 let, 7 mesecev
Fiskalni svet: Koalicijska pogodba lahko ogrozi javne finance
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,02
4
Predsedniki LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS so konec avgusta podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2018-2022 pod vodstvom prvaka LMŠ Marjana Šarca.
Dosledno izvajanje ukrepov, navedenih v koalicijski pogodbi, bi po oceni fiskalnega sveta lahko vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. Koalicijska pogodba po oceni fiskalnega sveta med drugim v zadostni meri ne naslavlja dolgoročnih tveganj, povezanih z demografskimi spremembami.
Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na povečanje izdatkov sektorja država, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi manj natančno opredeljeni, je danes v sporočilu za javnost izpostavil fiskalni svet.
Gospodarska rast bi bila spodbujena le kratkoročno
Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ bi bilo po njihovem mnenju treba skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma znižati izdatke na drugih področjih ali občutno dodatno povečati prihodke z ukrepi, ki jih v tem trenutku večinoma ni mogoče ovrednotiti.
Izvedba ukrepov iz koalicijske pogodbe bi sicer le na kratki rok dodatno spodbudila visoko gospodarsko rast, a na račun slabšanja fiskalnega položaja in preostalih makroekonomskih ravnotežij, so še opozorili.
Pričakujejo delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti
Koalicijska pogodba po mnenju fiskalnega sveta tudi ne naslavlja dovolj dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in financiranjem sistemov socialne zaščite, oziroma se tveganja z nekaterimi predvidenimi ukrepi na teh področjih celo večajo.
Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada pri sprejemanju ukrepov delovala v smeri zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti. Kot so dodali, zavedanje oziroma upoštevanje javnofinančnih tveganj v obdobjih gospodarskega vzpona običajno ni zadostno.
Zaradi razmeroma visoke ravni javnega dolga je prostor za aktivno delovanje fiskalne politike ob nastopu novih negativnih šokov v Sloveniji omejen, so še zapisali.
Fiskalni svet v svoji oceni sicer ni presojal ustreznosti ukrepov, ampak je podal skupno oceno učinkov predvidenih ukrepov na vzdržnost javnih financ. Izdelava natančnejših ocen njihovih javnofinančnih in makroekonomskih posledic je zaradi vsebinske in terminske nedorečenosti predvidenih ukrepov otežena.
Rezultati ocen in simulacij lahko tako služijo le kot opozorilo na mogoča tveganja, ki bi izhajala iz doslednega izvajanja koalicijske pogodbe. O dejanskih usmeritvah javnofinančne politike bo mogoče natančneje sklepati na podlagi jesenskih proračunskih dokumentov, so dodali.
4