Ponedeljek, 1. 9. 2025, 18.33
3 tedne
Panel BSF o Ukrajini: Edina možnost za pogajanja je ustvarjanje pritiska na Rusijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
"Treba je zagotoviti enotnost pri ustvarjanju čim večjega pritiska na Moskvo in okrepiti ukrajinsko vojsko do te mere, da bo zmaga za Ruse nedosegljiva," je dejal namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Oleksandr Miščenko (drugi z desne). Pri tem kot ključno vidi tudi vlogo zveze Nato.
Edina možnost za mirovna pogajanja in konec vojne v Ukrajini je ustvarjanje pritiska na Rusijo in predsednika Vladimirja Putina, so poudarili udeleženci današnjega panela na BSF z naslovom Ukrajina: Dolga pot do miru. Omenjali so tudi pomen krepitve evropske obrambe in transatlantskih povezav ter potrebo po vojaški pomoči Ukrajini.
Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Oleksandr Miščenko je menil, da Putin nikoli ne bo pristal na pogajanja, dokler bo imela Rusija možnost zmage na bojišču, zato je treba zagotoviti enotnost pri ustvarjanju čim večjega pritiska na Moskvo in okrepiti ukrajinsko vojsko do te mere, da bo zmaga za Ruse nedosegljiva. Pri tem kot ključno vidi tudi vlogo zveze Nato.
Latvijska zunanja ministrica Baiba Braže in namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Šekerinska sta prav tako izpostavili vlogo zveze Nato pri zagotavljanju podpore Ukrajini.
Šekerinska se je med drugim zavzela za močna varnostna jamstva za Ukrajino, krepitev njene sposobnosti za obrambo pred morebitnimi napadi v prihodnosti in "zagotavljanje miru skozi moč", kar je tudi vloga Nata.
Daljnosežne posledice razpleta v Ukrajini
"Kar se zgodi z Ukrajino, bo odmevalo po celem svetu in vplivalo na to, kako bodo v prihodnje ravnali drugi voditelji in države," je še ocenila.
Tako Šekerinska kot Braže sta večkrat poudarili, kako pomembna je krepitev evropske obrambe, da bi se zavarovali pred rusko grožnjo. Latvijska zunanja ministrica je ob tem izpostavila pomen transatlantskih povezav in povečanja izdatkov za obrambo.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je glede konca vojne v Ukrajini dejal, da vidi dva možna scenarija: Prvi je "finski scenarij", ki vključuje predajo dela ukrajinskega ozemlja Rusiji in posledično vključitev Ukrajine v zvezo Nato in EU. Drugi pa je "korejski scenarij", v skladu s katerim bi se vojna v Ukrajini končala z vzpostavitvijo demilitariziranega območja po vzoru meje med Severno in Južno Korejo.
Miščenko je sicer dejal, da Ukrajina nikoli ne bo pristala na zamrznitev konflikta ali kapitulacijo.
Preveč naivnosti v pogajanjih s Putinom
Ameriško-britanski politični aktivist Bill Browder, ki je kot poslovnež pred več kot 20 leti deloval v največjih ruskih podjetjih in se zaradi izpostavljanja korupcije znašel v konfliktu s tamkajšnjimi oblastmi, pa je ocenil, da v pogajanjih z Rusijo obstaja velika mera naivnosti.
Ob sklicevanju na osebne izkušnje je dodal, da se Putin v konfliktu nikoli ne umakne, razen če nima druge izbire, zato ga je treba v mirovna pogajanja prisiliti – tako s sankcijami kot zagotavljanjem vojaške podpore Ukrajini. Pozval je tudi k zasegu in uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje ukrajinske obrambe.
Nekoliko drugačno stališče sta predstavila vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi in namestnik turškega zunanjega ministra Zeki Levent Gümrükcü, ki sta menila, da je treba kljub težavnosti voditi dialog tudi z rusko stranjo.
Gümrükcü je v nasprotju z večino sogovornikov menil, da je Rusija zainteresirana za mir, saj vojna v Ukrajini tudi za rusko stran pomeni ogromen strošek, tako v smislu gospodarske škode kot izgub na bojišču. Izpostavil je še vlogo Turčije kot gostiteljice neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino.
