Sobota, 30. 8. 2025, 16.37
5 ur, 3 minute
Trump bi v Ukrajino napotil drugačno vojsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
Naloga ameriških zasebnih vojaških podjetij bi bila pomagati Ukrajini pri njeni povojni obrambi, hkrati pa zaščititi ameriške gospodarske interese na terenu, ki jih večinoma opredeljuje kontroverzni sporazum o uporabi redkih zemeljskih mineralov.
Dva tedna po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski se v Kopenhagnu odvija neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU, na katerem razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini. S srečanja so v javnost pricurljale informacije, da naj bi evropski zavezniki Ukrajini in Rusiji ponujali rešitev, ki bi vključevala vzpostavitev 40-kilometrskega varovalnega pasu vzdolž frontne črte. Medtem pa je britanski The Telegraph objavil domnevne nove načrte, ki jih za Ukrajino snuje Trump.
Čeprav je administracija Donalda Trumpa večkrat kategorično zavrnila možnost vključitve ameriške vojske v mirovne misije v povojni Ukrajini, čemur ostro nasprotuje tudi Rusija, naj bi se v pogajanjih z evropskimi zavezniki po informacijah The Telegrapha izkristaliziral predlog o vključitvi ameriških zasebnih vojaških podjetij.
Njihova naloga bi bila pomagati Ukrajini pri njeni povojni obrambi, hkrati pa zaščititi ameriške gospodarske interese na terenu, ki jih večinoma opredeljuje kontroverzni sporazum o uporabi redkih zemeljskih mineralov.
Skupina Wagner, znana po tem, da novači predvsem med kriminalci in zaporniki.
Trump bi po virih, ki jih navaja The Telegraph, ubil tri muhe na en mah: Ukrajincem bi ponudil podporo, hkrati pa bi izpolnil obljubo svojim volivcem, da ameriške vojske ne bi vpletal v nove svetovne vojne. Putinu bi vrgel kost, ker mu pod nosom ne bi paradiral s tujo vojsko, temveč s plačanci, ki imajo poleg sofisticiranega orožja tudi ameriške potne liste.
Predlog po oceni bitanskega časopisa ni tako nepredstavljiv, saj so ameriška vojaška podjetja v zadnjih letih igrala ključno vlogo samo v Afganistanu in Iraku. V zadnjem so v najintenzivnejših fazah vojne angažirala več kot 20 tisoč plačancev.
Za razliko od ruskih plačancev, Wagnerjevih, ki imajo zloglasno navado zaposlovati nekdanje zapornike in kriminalce, imajo Američani neprimerljivo višje standarde ter na takšne misije pošiljajo nekdanje vojake, policiste in specialiste za zaščito.
V ozadju tudi interesi, povezani z redkimi zemljami
Podrobnosti, o katerih se Američani in Evropejci trenutno pogajajo, po poročanju The Telegrapha vključujejo zračni nadzor, usposabljanje vojaškega osebja in pomorske misije v Črnem morju. Evropejci kljub temu vztrajajo pri nadaljnji krepitvi ukrajinskih obrambnih sil, saj menijo, da je močna ukrajinska vojska prvi pogoj za odvračanje ruskega vpliva na staro celino. V tem kontekstu bi ukrajinske enote branile utrjen varovalni pas vzdolž fronte, o čemer se bodo dogovorili šele v mirovnem sporazumu.
Evropejci vztrajajo pri nadaljnjem oboroževanju in usposabljanju Ukrajincev, ta dogovor pa bi ustrezal tudi Američanom, ki bi lahko prodali več sto milijonov evrov vredne sisteme Patriot, HIMARS in podobne vojaške opreme. Ameriškim izvajalcem bi omogočil tudi gradnjo utrdb vzdolž meje.
Drugo pomembno dejstvo je po pisanju The Telegrapha tudi sporazum med Washingtonom in Kijevom o izkoriščanju bogatih ukrajinskih nahajališč mineralov in redkih zemelj, ki v vojnih razmerah ne bo nikoli zaživel.
Znova se kot mirovniki ponujajo Kitajci
Medtem Financial Times piše, da Trumpovi uradniki razmišljajo tudi o možnosti vključitve kitajske mirovne misije v Ukrajino, s tem pa bi v zagato spravil Putina, ki kategorično zavrača prisotnost evropskih ali ameriških vojakov v Ukrajini.
Podoben predlog naj bi bil na mizi že med prvimi mirovnimi pogajanji v Istanbulu maja 2022, a ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kategorično zavrnil, ker na Kitajsko gleda kot na trojanskega konja Vladimirja Putina.
"Od začetka vojne niso mignili niti s prstom, da bi nam pomagali. Poleg tega so nas aktivno ovirali z odprtjem trga dronov za Rusijo," je ta mesec pojasnil Zelenski in jasno povedal, da se mu takšen predlog a priori zdi nesprejemljiv.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov v javnosti bolj kot s konstruktivnimi predlogi nastopa s provokacijami. Na srečanje na Aljaski je na primer prišel v puloverju z napisom Sovjetska zveza.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem ta teden povedal, da je Rusija pripravljena pristati na to, da kot porok za varnost v povojni Ukrajini deluje Varnostni svet Združenih narodov. Predlog je seveda precejšnja provokacija, saj je znano, da imata v Varnostnem svetu tako Rusija kot Kitajska pravico veta, ki sta ga pri vprašanjih, povezanih z agresijo na Ukrajino, tudi večkrat izkoristili.
Kallas: Rusija zamrznjenega premoženja ne bo videla, dokler Ukrajini ne bo povrnila škode
Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas ne vidi scenarija, po katerem bi Rusija nazaj dobila zamrznjeno premoženje, ne da bi poplačala škodo, ki jo povzroča v Ukrajini.
Na srečanju v Kopenhagnu so evropski zunanji ministri Rusiji zagrozili, da ji v okviru sankcij zamrznjega premoženja ne bodo vrnili, dokler ne bo poplačala škode, ki jo povzroča v Ukrajini.
"Vsi smo se strinjali, da si je glede na uničenje, ki ga Rusija povzroča v Ukrajini, nemogoče zamisliti, da bi še kdaj videla zamrznjeno premoženje, razen če bo Ukrajini poplačala vso škodo," je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas.
Glede skrbi oblasti v Belgiji, kjer je velika večina od približno 210 milijard evrov v EU zamrznjenega ruskega premoženja, je dejala, da je tveganja mogoče omejiti.
Zato je treba po njenih besedah pripraviti strategijo za čas po sklenitvi mirovnega dogovora med Kijevom in Moskvo. EU mora namreč imeti pripravljen odgovor na vprašanje, kaj se bo z zamrznjenim ruskim premoženjem zgodilo po sklenitvi mirovnega dogovora, je dodala.
"EU spoštuje vladavino prava. Zato moramo poleg mednarodnega prava, ki pravi, da škodo plača tisti, ki jo povzroči, imeti tudi svoja pravila. Škodo v Ukrajini pa povzroča Rusija in ne evropske države," je poudarila.
Države članice EU imajo sicer glede na izjave ministrov ob prihodu na zasedanje precej različna stališča glede uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij. Nekatere – predvsem Poljska in baltske države – se zavzemajo, da bi Rusiji to premoženje zasegli in ga namenili za podporo Ukrajini.
Zunanja ministra Estonije in Litve Margus Tsahkna in Kestutis Budrys sta izrazila razumevanje za skrbi belgijskih oblasti, zaradi česar se je treba po njunem mnenju dogovoriti o delitvi tveganja med državami.
Njun belgijski kolega Maxime Prevot je medtem izrazil ostro nasprotovanje temu. Zamrznjeno rusko premoženje je namreč dobro zaščiteno z mednarodnim pravom, tako da bi njegov zaseg sprožil sistematično finančno nestabilnost in skrhal zaupanje v evro, je dejal.
Do tega je bil zadržan tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je dejal, da je treba spoštovati pravila. Nemški minister Johann Wadephul pa je poudaril, da ima že zamrznitev premoženja precejšen učinek.
Za bolj previden pristop se je prav tako zavzela slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da Slovenija pri tem spremlja odločitve Belgije in Evropske centralne banke. Poudarila je, da morajo te odločitve temeljiti na mednarodnem pravu.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU. Trenutno se v skladu z evropsko zakonodajo lahko za podporo Ukrajini uporabljajo zgolj izredni prihodki, ki nastajajo pri upravljanju tega premoženja.
