Nedelja, 31. 8. 2025, 7.56
10 ur, 43 minut
Začelo se je: Litva v strahu pred Rusijo namešča "zmajeve zobe"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,88
Litvo skrbi, da bi postala tarča Rusije, in za to ima več dobrih razlogov. V zadnjih treh letih ji je z vojaškim posredovanjem oziroma napadi grozilo več vplivnih ruskih politikov.
Oborožene sile Litve so na zaprtih mejnih prehodih z rusko baltsko enklavo Kaliningrad in Belorusijo začele nameščati protitankovske ovire oziroma tako imenovane zmajeve zobe. Gre za enega od prvih korakov za utrditev državne meje z Rusijo in Belorusijo, projekta za odvračanje ali v najslabšem primeru upočasnjevanje morebitne ruske invazije, za katerega bo litovsko obrambno ministrstvo v prihodnjem desetletju namenilo kar 1,1 milijarde evrov.
"Ta teden so litovski inženirji na opuščenih mejnih prehodih z Rusijo in Belorusijo namestili zmajeve zobe. V prihodnje bomo skupaj z drugimi državnimi institucijami ocenili, na katerih mejnih območjih bo v prihodnosti še omejeno gibanje," so v objavi na družbenem omrežju X zapisali v litovskih oboroženih silah.
Litva na vzhodu sicer meji na Belorusijo, zelo tesno zaveznico Rusije, iz katere je bilo v začetku leta 2022 sproženih tudi več napadov na Ukrajino, na jugozahodu in zahodu pa na Kaliningrad, rusko enklavo ob obali Baltskega morja.
"Ukrepi za onemogočanje prehodnosti so pomemben del obrambnega koncepta naše države. Z njihovo pomočjo se povečujeta odvračalni in obrambni potencial države ter varnost državne meje z Rusijo in Belorusijo. V primeru agresije bi omogočili blokiranje in zaustavitev dejanj sovražnih držav, usmerjenih proti Republiki Litvi," so maja letos nov sveženj ukrepov in sredstev, namenjenih zanje, pojasnili na obrambnem ministrstvu Litve.
Litvo skrbi, da bi postala tarča Rusije, in za to ima več dobrih razlogov
Povečanje sredstev za zavarovanje meje z Rusijo in Belorusijo – desetletni proračun projekta znaša kar 1,1 milijarde evrov – so v Litvi maja letos oznanili po tem, ko je državi, pa tudi Latviji, Estoniji in Poljski, zagrozil Sergej Nariškin, direktor ruske zunanje obveščevalne agencije SVR.
Nariškin je aprila letos v intervjuju za rusko državno tiskovno agencijo RIA Novosti Poljsko in Baltske države obtožil "agresivnega delovanja na zunanjih mejah zveze Nato" ter zagrozil, da bodo Poljska, Litva, Latvija in Estonija v primeru kakršnekoli agresije zveze Nato prve, ki bodo utrpele škodo, ki jo bo severnoatlantskemu obrambnemu zavezništvu povzročila Rusija.
Vodja ruske zunanje obveščevalne službe Sergej Nariškin
Že marca letos je tudi Putinov tesni zaveznik Nikolaj Patrušev zvezo Nato obtožil, da geopolitične razmere zelo zaostruje z dejavnostmi na Baltiku.
Baltske države so sicer že tako rekoč od začetka vojne v Ukrajini tarča ruskih groženj. Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev je na primer maja 2023 trdil, da baltske države pripadajo Rusiji, in jih označil za ruske province, ki so se v luči ruske invazije Ukrajine "pokakale v hlače", ker naj bi vedele, kaj sledi.
Moskva je z "resnimi posledicami" Litvi zaradi doslednega izvajanja sankcij zoper Rusijo grozila tudi junija 2022, Litvi pa so leta 2023 po tem, ko je Rusija z Belorusijo sklenila dogovor, da bo na njenem ozemlju hranila jedrsko orožje, grozili celo na državni televiziji v Minsku.
Litva je bila v zadnjih treh letih večkrat tarča ruskih in celo beloruskih groženj.
Ne le zmajevi zobje, državno mejo bodo tudi minirali
Levji delež sredstev za okrepitev obrambe na meji Litve z Rusijo in Belousijo, kar osemsto milijonov evrov, bo sicer namenjen polaganju protitankovskih min, so maja letos sporočili z litovskega ministrstva za obrambo.
Poudarek bo tudi na opremljanju oboroženih sil Litve z opremo za konkuriranje na bojišču prihodnosti, kot so sistemi za elektronsko vojskovanje ter lovilci in motilci brezpilotnih letalnikov.
Litva po navedbah ministrstva za obrambo v Vilni skupaj z drugima baltskima državama, Estonijo in Latvijo, začenja tudi dela na projektu Baltska obrambna linija, katerega cilj je krepitev vzhodne meje zveze Nato za odvračanje ali upočasnjevanje morebitnega poskusa invazije.
Suwalski koridor velja za neke vrste kopenski most med ruskim Kaliningradom na Baltiku in Belorusijo, tesno zaveznico Rusije. Na fotografiji vaja zveze Nato na območju leta 2022.
V sodelovanju s Poljsko pa Litva vzpostavlja tako imenovani projekt Vzhodni ščit, katerega poglavitno poslanstvo bo, če bo to potrebno, obramba tako imenovanega Suwalskega koridorja oziroma Suwalske vrzeli.
Gre za območje na meji med Poljsko in Litvo, ki predstavlja tudi najkrajšo kopensko pot med Belorusijo in Kaliningrad, rusko enklavo ob obali Baltskega morja.
