Petek, 29. 8. 2025, 14.53
2 uri, 20 minut
Grožnja Avstriji iz Rusije: To bo napaka, ki jo boste drago plačali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,86
Nekdanji predsednik Rusije Dmitri Medvedjev (levo) in trenutni predsednik Rusije Vladimir Putin (desno)
Dmitrij Medvedjev, nekdanji predsednik Rusije in ruske vlade ter tesni zaveznik Vladimirja Putina, je naši severni sosedi Avstriji zagrozil z za zdaj še neznanimi povračilnimi ukrepi, če opusti svojo dolgoletno nevtralnost in zaprosi za članstvo v zvezi Nato. Ko sta podobno namero pred tremi leti izrazili Finska in Švedska, ki sta se nato tudi pridružili severnoatlantskemu obrambnemu zavezništvu, jima je Medvedjev sicer posredno grozil celo z jedrskim orožjem.
Medvedjev, ki je bil predsednik Rusije med letoma 2008 in 2012, trenutno pa opravlja funkcijo namestnika predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije, Dunaj opozarja, naj se ne vda "črednemu nagonu", kot sta to s pridružitvijo zvezi Nato po njegovih besedah storili Finska in Švedska.
Skandinavskima državama je Medvedjev aprila 2022 po tem, ko sta izrazili zanimanje za pridružitev zvezi Nato, zagrozil z premiki ruskega jedrskega orožja bližje njunim mejam. Šlo je sicer za prazne grožnje, saj je Rusija jedrsko orožje že imela v svoji enklavi Kaliningrad na Baltiku, Finska in Švedska pa sta se zvezi Nato pridružili avgusta 2022.
Številni uporabniki družbenega omrežja X se pogosto šalijo, da nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev grožnje na platformi piše ob steklenici vodke, saj venomer ponavlja več ali manj iste grozeče napovedi, ki pa se še niso uresničile.
"Pridružitev zvezi nato bi razblinila duh Dunaja"
"Avstrijski politični vrh, naščuvan s strani krvoločnega Bruslja, je odprl javno razpravo o opustitvi nevtralnosti, ki je eden od ključnih elementov avstrijske ustave, in pridružitvi zvezi Nato," je v kolumni za ruski državni medij RT zapisal nekdanji ruski predsednik.
Po besedah Medvedjeva, ki je od začetka ruske invazije Ukrajine z najrazličnejšimi posledicami grozil mnogim evropskim državam, je v kolumni opozoril, da bi pridružitev Avstrije zvezi Nato razblinila tradicionalni duh Dunaja in ogrozila zmožnost Avstrije, da kot nevtralna država vzdržuje uravnotežene odnose z najrazličnejšimi globalnimi partnerji.
Avstrija politiko nevtralnosti vodi že od leta 1955, ko je trajno neuvrščenost, kar zadeva zvezo Nato, v sklopu dogovora z zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo razglasila v zameno za ponovno pridobitev popolne ozemeljske suverenosti po drugi svetovni vojni. Kljub temu da država ni članica zveze Nato, je že večkrat sodelovala v različnih vojaških vajah in iniciativah, ki so potekale v sklopu Evropske unije oziroma v katerih so bile prisotne tudi druge države članice zveze Nato.
Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev je v zadnjih treh letih in pol, kolikor traja vojna v Ukrajini, precej pozornosti pritegnil z grožnjami vsem, ki so obsodili in še obsojajo rusko invazijo Ukrajine, podpirajo napadeno državo in ji priznavajo pravico do protinapada, Ukrajini pošiljajo pomoč v obliki orožja in opozarjajo na imperialistične težnje Kremlja, katerega najvidnejši akterji vključno z Medvedjevim in ruskim predsednikom Putinom (desno) so od začetka leta 2022 večkrat jasno nakazali, da Ukrajina kot država zanje ne obstaja oziroma jo vidijo zgolj kot podaljšek Rusije.
Medvedjev Avstriji grozi z rusko vojsko
Kot eno od možnih posledic morebitne pridružitve Avstrije zvezi Nato je Medvedjev omenil možnost, da bi Dunaj izgubil status zaupanja vrednega gostitelja vrhov najrazličnejših mednarodnih organizacij, kot so IAEA, OSCE, OPEC in OZN.
Avstriji je tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina zagrozil tudi z nedefiniranimi varnostnimi tveganji. Zapisal je, da bi ruska vojska avstrijske oborožene sile lahko "vključila v svoje dolgoročne načrte". Kaj natanko to pomeni, ni pojasnjeval, je pa zapisal, da ima ruska vojska podobne načrte že za Finsko in Švedsko.
Svet se je spremenil
Pripravljenost na javno razpravo o morebitnem članstvu Avstrije v zvezi Nato je konec julija letos sicer izrazila avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger.
Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je julija letos dejala: "Zelo sem naklonjena javni razpravi o prihodnosti avstrijske varnostne in obrambne politike. Čeprav trenutno v parlamentu in med prebivalstvom ni večinske podpore vstopu v zvezo Nato, je lahko takšna razprava še vedno zelo plodna."
Med drugim je dejala, da nevtralnost ne pomeni tudi pasivnosti in da si Avstrija ne more privoščiti naivnosti. "Ne moremo se zgolj zlekniti nazaj in misliti, da nam nihče ne bo naredil ničesar, če mi ne bomo ničesar naredili nobenemu. Svet se je spremenil," je opozorila.
Morebitna pridružitev zvezi Nato med državljani in državljankami Avstrije glede na zadnje ankete sicer še vedno ne uživa večinske podpore
