Fajonova na Bledu s kolegi z Zahodnega Balkana o "blejski zavezi" Michela

Ministrica Tanja Fajon je na družbenem omrežju X še zapisala, da je na srečanju zagotovila, da Slovenija ostaja vneta zagovornica širitve Evropske unije.

Fajon: BSF je presegel vsa pričakovanja

Zunanja ministrica Tanja Fajon je drugi dan 18. Blejskega strateškega foruma dejala, da je letošnji dogodek presegel vsa pričakovanja. Vsebinsko je izpostavila predvsem "blejsko zavezo", da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije. "Nastopil je nov politični trenutek," je glede širitve EU prepričana ministrica.

Tanja Fajon je na tiskovni konferenci na Bledu izpostavila, da je sporočilo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da bi EU in države Zahodnega Balkana morale biti do leta 2030 "pripravljene na širitev", politično izjemno pomembno. Kot je poudarila, je Michel s tem prvič regiji podal časovnico za morebitno širitev.

Da bi se izpolnila zaveza o članstvu, bosta morali na tem področju delati obe strani, prve pomembne korake pa lahko storita že letos, je prepričana Fajon. "Letos je decembrski vrh, kjer se bo odločalo tudi o začetku pristopnih pogajanj za Ukrajino, za vzhodno sosedstvo in jaz si srčno želim, da bo Slovenija v krogu tistih držav, ki bo spodbujal napredek na področju reform vseh držav Zahodnega Balkana, da bo ta decembrski vrh v tem pogledu prelomen," je dejala ministrica.

Zahodni Balkan v središču BSF

Med udeleženci pogovorov na BSF je bil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki je srečanje na omrežju X označil za koristno. "Močna podpora širitvi EU kot zavezi za stabilnost Evrope kot celote. Zelo pomembno je pokazati zavezanost podpori tem državam na njihovi poti v EU," je zapisal. Srečanja so se udeležili tudi zunanji ministri Severne Makedonije, Albanije, BiH in Kosova ter posebni odposlanci za Zahodni Balkan iz Avstrije, Norveške, Velike Britanije in Slovenije.

Zahodni Balkan je v skladu s tradicijo v središču tudi letošnjega strateškega foruma na Bledu, ki ga Slovenija gosti že 18. leto. V ospredju je bil tudi v ponedeljek, prvi dan BSF, ki ga je zaznamovala prav Michelova omenjena izjava.

Srečanje Goloba in Fajonove s predstavniki držav iz Zahodnega Balkana

V nagovoru je Michel dejal, mora EU, če želi biti kredibilna, govoriti o časovnici. "Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev," je dejal. Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, pa je dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vrednot, vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Nasloviti bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.

Predsedniki vlad balkanskih držav so imeli po njegovem nagovoru na okrogli mizi priložnost podati odzive. Premierji Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije so pozdravili vsebino nagovora, pri čemer pa niso skrivali frustracij glede širitve Unije, ki da poteka prepočasi.

Fajonova, pa tudi premier Robert Golob, sta se prvi dan na Bledu med drugimi dvostransko srečala tudi s predstavniki držav Zahodnega Balkana. Fajonova se bo danes sešla še z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom in podpredsednikom makedonske vlade Bojanom Maričićem. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa ima na programu pogovor s posebnim posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom.

Regiji bo danes namenjena tudi razprava z naslovom Zahodni Balkan: Vse se spreminja, a vse ostaja isto.

Foto: Matic Prevc/STA
S predsedniškim panelom Globalni izzivi - glasovi mladih se danes nadaljuje Blejski strateški forum. Beseda na prvem panelu je tekla predvsem o razlogih za odhod mladih iz držav Zahodnega Balkana. Gostje so med drugim izpostavili iskanje boljše izobrazbe, neugodne socialno-ekonomske razmere, korupcijo in politični diskurz, predvsem populizem. 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je gostila današnji predsedniški panel, je poudarila, da je beg možganov izziv, s katerim se soočajo tudi države EU, ne zgolj Zahodnega Balkana. Kot pa je izpostavila, se je iz držav Zahodnega Balkana v zadnjih treh desetletjih izselilo štiri milijone mladih. Zato se je po njenih besedah nujno vprašati, zakaj mladi odhajajo, in še pomembneje, zakaj se ne vračajo.

Na panelu so tako ozadje svoje odločitve predstavili trije mladi, ki so zapustili svoje države. Nina Vukoslavčević iz Mednarodne organizacije za kulturno raznolikost, ki prihaja iz Črne gore, Mirjana Nikolovska iz Makedonije in Vehid Fetić iz Bosne in Hercegovine, študent na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope Dunja Mijatović pa je v razpravi razmere v državah Zahodnega Balkana označila za resne, kot kritičen pa označila predvsem način medsebojnega komuniciranja politikov in nagovarjanja volivcev. 

Predsednica Moldavije Maia Sandu je na panelu opozorila na ranljivost demokracije, dodala, da svoboda pomeni tudi to, da lahko mladi migrirajo iz države. Moldavijo je sicer v zadnjih treh desetletjih zapustilo milijon mladih, je navedla. A po njenih besedah gre za posameznike, ki verjamejo v demokracijo, se udeležujejo volitev, kar sama dojema kot znak, da jim je mar za dogajanje v državi in njeno prihodnost.

Grška predsednica Katerina Sakelaropulu pa se je v razpravi dotaknila integracije držav Zahodnega Balkana v EU. "Pot proti EU je prava. EU ni popolna, je pa naš dom, je najboljše, kar imamo," je dejala. Kot je še poudarila, nam je bolje, če smo vsi skupaj, a le če delimo iste vrednote, in sicer demokracijo, svobodo, vladavino prava in človekove pravice. Prav mladi, ki zapustijo svoje države in iščejo boljše priložnosti, pa so po njenih besedah lahko voditelji prihodnosti.

Novice Na Bledu se je začel letošnji Blejski strateški forum

Novice Dva dni bodo vse oči uprte v Bled