Ponedeljek, 24. 2. 2025, 20.04
3 ure, 32 minut
Evropa do zdaj Ukrajini namenila precej več pomoči kot ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,33
Tudi po pomoči v obliki orožja je Evropa skoraj že izenačena z ZDA. Na fotografiji je britanska raketa storm shadow.
Evropska unija je od začetka ruske invazije po podatkih nemškega inštituta ifW Ukrajini namenila skoraj enak znesek pomoči kot ZDA – če štejemo še Veliko Britanijo, Islandijo, Norveško in Švico, pa podpora Evrope že dve leti bistveno prekaša podporo ZDA. Teza, da je obramba Ukrajine odvisna predvsem od ZDA, ki jo tako rad ponavlja ameriški predsednik Donald Trump, torej ne drži.
Skupno je Ukrajina v zadnjih treh letih po podatkih nemškega inštituta ifW prejela približno 267 milijard evrov pomoči, kar je več kot 80 milijard na leto. Od tega je bilo okoli 130 milijard evrov (49 odstotkov) namenjenih vojaški pomoči, 118 milijard evrov (44 odstotkov) finančni podpori in 19 milijard evrov (sedem odstotkov) humanitarni pomoči.
Skoraj polovico pomoči so Ukrajini po podatkih nemškega inštituta ifW dale države članice EU skupaj z Veliko Britanijo, Islandijo, Norveško ter Švico, in sicer 131,6 milijarde evrov, medtem ko so ZDA državi pomagale s 114 milijardami evrov pomoči.
Medtem ko je bil pritok pomoči evropskih držav precej enakomeren, je iz podatkov nemškega inštituta ifW razvidno, da je pomoč ZDA prihajala precej bolj v valovih. Opazen je predvsem upad pomoči od jeseni 2023 dalje, ko so republikanci v ameriškem kongresu skoraj devet mesecev oteževali potrditev novega svežnja pomoči, ki ga je predlagala Bidnova administracija.
V Ukrajino priteka vse modernejše orožje
V začetni fazi vojne je vojaška pomoč Ukrajini večinoma prihajala iz obstoječih zalog (večinoma starejšega) orožja držav donatork, ki pa so se sčasoma izpraznili. Evropa se je pri donacijah orožja odzvala prva, nato pa je v Ukrajino začela prihajati izdatna vojaška pomoč iz ZDA.
Ko se je ta zaradi že omenjenih težav s potrditvijo novega svežnja pomoči v kongresu upočasnila, je Evropa za nekaj mesecev ZDA prehitela tudi po znesku vojaške pomoči Ukrajini, od pomladi lani sta pri tem praktično izenačeni, znesek finančne in humanitarne pomoči, ki ga Ukrajini namenja Evropa, pa je že od začetka vojne višji.
Nemčija je po podatkih inštituta ifW Ukrajini donirala 18 tankov Leopard 2 A6 (na fotografiji) in 42 tankov Leopard 1 A5.
Danes veliko večino vojaške pomoči po ugotovitvah nemškega inštituta ifW predstavlja na novo proizvedeno orožje zahodne vojaške industrije. Ta premik je še posebej očiten v Nemčiji, kjer skoraj tri četrtine vojaške opreme za Ukrajino naročijo neposredno pri orožarskih podjetjih. Združeno kraljestvo se bolj zanaša na obstoječe zaloge, le 22 odstotkov vojaške pomoči prihaja iz novih naročil. ZDA 48 odstotkov svoje vojaške pomoči Ukrajini naročijo pri vojaški industriji.
Christoph Trebesch, vodja sledilnika za podporo Ukrajini na inštitutu ifW, pravi, da vojna v Ukrajini večinoma sloni na tem, kateri strani bo uspelo hitreje nabaviti ali proizvesti orožje.
Po treh letih vojne so evropski donatorji počasi izboljšali usklajevanje in uvedli nove mehanizme za skupno industrijsko nabavo orožja za Ukrajino. "Ruska vojna proti Ukrajini je postala vojna nabave in proizvodnje orožja," pravi Christoph Trebesch, vodja sledilnika za podporo Ukrajini na inštitutu ifW. "Zato je ključnega pomena zgraditi industrijske zmogljivosti za proizvodnjo orožja zlasti v Evropi. Najboljši način za to je vseevropsko sodelovanje," dodaja.
Slovenija tudi po deležu BDP, ki ga je namenila za pomoč, zaostaja
Če pogledamo posamezne države donatorke vojaške pomoči, seveda premočno izstopajo ZDA, ki so od januarja 2022 do konca decembra 2024 donirale 64,1 milijarde evrov vojaške pomoči, sledijo Nemčija z 12,6 milijarde, Velika Britanija z desetimi milijardami, Danska s 7,5 milijarde, Nizozemska s 5,85 milijarde, Švedska s 4,69 milijarde, Poljska s 3,64 milijarde in Francija s 3,5 milijarde evrov vojaške pomoči. Slovenija je po podatkih ifW donirala za 70 milijonov evrov vojaške pomoči, večinoma v obliki 28 tankov M-55S in 35 oklepnih pehotnih amfibijskih vozil M80A.
Slovenski tank M-55S jugoslovanske izdelave
Če primerjamo delež neposredne pomoči Ukrajini v nacionalnem BDP, ugotovimo, da sta največ sredstev namenili Estonija in Danska, in sicer po 2,2 odstotka BDP, sledijo Litva z 1,8 odstotka, Latvija z 1,5 in Finska z enim odstotkom BDP.
Tudi gledano v odstotku BDP je Slovenija Ukrajini po podatkih ifW donirala precej manj kot druge države, in sicer zgolj 0,15 odstotka BDP, je pa tako kot druge EU države donirala 0,31 odstotka (delež nekoliko niha) BDP za skupno pomoč Ukrajini. Za primerjavo: Hrvaška je neposredno donirala 250 milijonov evrov vojaške opreme in 90 milijonov evrov humanitarne pomoči, kar skupaj predstavlja 0,53 odstotka BDP.
Več podatkov o donacijah si lahko preberete in pogledate na spletni strani inštituta ifW.
