Torek, 7. 5. 2024, 18.09
7 mesecev, 3 tedne
Državni proračun do konca aprila z 29 milijoni evrov primanjkljaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Po teh podatkih je bilo letos do konca aprila iz proračuna za različne interventne ukrepe izplačanih skupaj 191 milijonov evrov.
V državni proračun se je v prvih štirih mesecih steklo 4,62 milijarde evrov, kar je devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 7,4 odstotka na 4,65 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 29 milijonov evrov, je objavil fiskalni svet. Brez interventnih ukrepov bi proračun beležil presežek.
Če ne bi upoštevali neposrednega učinka interventnih ukrepov, bi državni proračun v prvih štirih mesecih beležil presežek v višini 162 milijonov evrov, je na podlagi predhodnih podatkov izračunal fiskalni svet. To je manj kot v enakem obdobju lani, ko bi presežek brez interventnih ukrepov znašal 292 milijonov evrov.
Po teh podatkih je bilo letos do konca aprila iz proračuna za različne interventne ukrepe izplačanih skupaj 191 milijonov evrov. To je pol manj kot v enakem obdobju lani. Za sanacijo posledic poplav je bilo letos doslej izplačanih skupaj 114 milijonov evrov, za odpravo posledic draginje 87 milijonov evrov, za covid-19 pa devet milijonov evrov, večina za cepiva in cepljenje.
Letos k rasti največ prispevajo višji prihodki
Ob precej spremenjeni strukturi je bila rast proračunskih prihodkov brez interventnih ukrepov v prvih štirih mesecih letos 5,3-odstotna, kar je nekaj več kot pred letom dni. Letos k rasti največ prispevajo višji prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb, vidnejši je tudi prispevek okrepljene medletne rasti prihodkov od dohodnine in višjih nedavčnih prihodkov, opaža fiskalni svet. Nasprotno se je upočasnila rast prihodkov od DDV, prihodki od trošarin in evropskih sredstev pa so se zmanjšali.
Medtem se je rast proračunskih odhodkov brez interventnih ukrepov letos do konca aprila več kot podvojila in je znašala 8,8 odstotka. K tej rasti so največ prispevali višji stroški dela zaradi predčasnega izplačila regresa in transfer v pokojninsko blagajno zaradi visoke redne uskladitve pokojnin. Vidnejši je bil tudi prispevek višje investicijske porabe in plačil obresti.
