Sreda, 13. 9. 2023, 11.28
1 leto, 2 meseca
Diskriminacija: v državni ustanovi kandidatko na razgovoru vprašali o družini
Iskalka zaposlitve, ki so jo v državni ustanovi na razgovoru za službo med drugim vprašali, ali ima družino in otroke, je Zagovorniku načela enakosti prijavila diskriminatorno obravnavo. Ta je potrdil, da so ji zastavili vprašanje o družinskem življenju, kar po zakonu o delovnih razmerjih ni dovoljeno.
Kot so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili pri zagovorniku, postavljanje tovrstnih vprašanj v okviru zaposlitvenih postopkov pomeni diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.
Prijaviteljica diskriminacije je zagovorniku povedala, da sta ji na razgovoru za službo direktorica ustanove in druga uslužbenka postavili tudi vprašanje o njenem družinskem statusu.
Kot je navedla, jo je direktorica vprašala, ali ima družino, otroke, saj to vpliva na delo, bolniške odsotnosti. Kandidatka je odgovorila, da so to nelagodna vprašanja in da ni vajena diskriminatornih vprašanj ter da zmore opravljati delo, za katerega se je prijavila na razpis. Direktorica je zatem vprašanje ponovila.
Vprašanj o družinskem in zakonskem stanu ni dovoljeno zastavljati
V postopku ugotavljanja diskriminacije sta direktorica in uslužbenka, ki sta vodili zaposlitveni razgovor, v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije, je sporočil zagovornik.
V odločbi je zagovornik pojasnil, da je po 28. členu zakona o delovnih razmerjih v zaposlitvenih postopkih izrecno prepovedano zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma druge podatke, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
Vprašanje postavili kar tako?
Direktorica in uslužbenka državne ustanove sta v postopku povedali, da vprašanje o otrocih in družini ni bilo postavljeno z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pomeni, da vprašanje ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kot bi moralo biti, da bi lahko rekli, da ga je direktorica postavila upravičeno.
Zagovornik je zato ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja. Po zakonu o varstvu pred diskriminacijo je enaka obravnava ne glede na osebne okoliščine zagotovljena tudi pri zaposlovanju in delu, je dodal zagovornik.
Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
Prav tako ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo podatkov iz prejšnjega odstavka ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca.