Torek, 7. 3. 2023, 9.53
1 leto, 1 mesec
Nov primer diskriminacije pri izplačilu božičnice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,41
14
Zagovornik načela enakosti je ugotovil še en primer diskriminacije pri merilih za izplačilo božičnice. Podjetje je višino nagrade vezalo na prisotnost na delovnem mestu. Tisti, ki so bili med letom odsotni več kot 24 dni, so prejeli nižjo božičnico. Tudi tisti, ki so bili z dela odsotni zaradi osebnih okoliščin starševstva, nosečnosti in zdravstvenega stanja.
Zagovornik je na podlagi anonimne prijave zaposlenega v proizvodnem podjetju preveril, ali je podjetje ravnalo diskriminatorno pri določitvi meril za izplačilo božičnice. Podjetje je določilo, da bo nagrada iz naslova poslovne uspešnosti družbe nižja za vse zaposlene, ki bodo z dela odsotni več kot 24 dni, so sporočili iz urada zagovornika načela enakosti.
Nekateri ostali povsem praznih rok
Zaposleni, ki so bili odsotni več kot 195 dni, in delavke, ki so v celotnem obdobju, na katerega se kriteriji nanašajo, koristile porodniški stalež, pa do božičnice sploh niso bili upravičeni. Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije preveril, ali bi takšno ureditev lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije, in po prejetju pojasnil podjetja ugotovil, da ne.
V odločbi je navedel, da je pri izplačilu dela plače iz naslova poslovne uspešnosti družbe, poljudno imenovane tudi božičnica ali trinajsta plača, bistveno, da se v tem primeru deli presežek, ki ga je družba dosegla kot celota, in so do nagrade zato praviloma upravičeni vsi delavci.
Obravnavano merilo, ki je božičnico znižalo za vse, ki so bili med letom odsotni več kot 24 dni, pa je v slabši položaj neupravičeno postavilo zaposlene, ki so morali biti med letom z dela odsotni zaradi osebnih okoliščin starševstva, nosečnosti in zdravstvenega stanja, kar je diskriminatorno.
14