Zagovornik v primeru uslužbenke na dopustu zaradi nege novorojenčka ugotovil diskriminacijo

Statistična analiza je pokazala očitno vzročno povezavo med odsotnostjo oziroma prisotnostjo na delovnem mestu in oceno dela velike večine uslužbencev v konkretnem javnem zavodu, so navedli pri zagovorniku.

Razlog za nižjo oceno odsotnost z dela 

Predlog za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije v primeru, ko je bila uslužbenka v vrtcu domnevno slabše ocenjena zaradi trimesečne odsotnosti z dela zaradi dopusta za nego in varstvo otroka, je prejel lani spomladi. Uslužbenka se je za prijavo odločila, ko ji je ravnateljica vrtca ustno pojasnila, da je razlog za nižjo oceno prav njena odsotnost z dela.

Zagovornik, ki je pregledal veliko dokumentacije in opravil več zaslišanj, je ugotovil, da so za oceno uslužbenke manjkale vsebinske utemeljitve. S pomočjo statistične analize podatkov iz zavodove kadrovske službe pa je videl, da gre za očitno povezanost med odsotnostjo in prisotnostjo zaposlenih v vrtcu v določenem letu ter oceno dela, ki so jo v tistem letu prejeli.

Izmed 14 uslužbenk jih je zaradi porodniškega dopusta kar 12 prejelo nižjo oceno

Izmed 14 uslužbenk vrtca, ki so bile v letih 2017, 2018 in 2019 dlje časa odsotne zaradi nosečnosti oziroma porodniškega dopusta, jih je v letu odsotnosti kar 12 prejelo nižjo oceno v primerjavi z leti, ko so bile vse leto na delovnem mestu. Od 56 zaposlenih, ki v letih od 2017 do 2019 niso bili dlje časa odsotni zaradi bolniškega oziroma porodniškega dopusta, pa jih je kar 51 dobilo oceno odlično.

Ob upoštevanju statističnih podatkov je zagovornik potrdil, da je bila uslužbenka obravnavana diskriminatorno. Glede na njegovo odločitev je nižjo oceno v primerjavi s preteklimi leti prejela zato, ker je bila odsotna zaradi starševskega dopusta, torej zaradi njene osebne okoliščine starševstva in tudi spola. V Sloveniji namreč še vedno v veliki večini ženske izkoristijo celoten starševski dopust po rojstvu otroka.

Na podlagi obravnavanega primera in možnosti, da se merilo odsotnosti lahko pri dodeljevanju letnih ocen dela pojavi tudi v državnih organih in drugih javnih zavodih, je zagovornik priporočil ministrstvu za javno upravo, da izda okrožnico. V njej naj vse državne organe in javne zavode opozori, da zniževanje letnih ocen dela zaradi upravičene odsotnosti z dela pomeni posredno diskriminacijo, ki je zakonsko prepovedana. Osebe, pristojne za ocenjevanje uslužbencev, morajo pri dodeljevanju letnih ocen dela to upoštevati, naj še navedejo v okrožnici.

Kakšno je stanje diskriminacije v Sloveniji?

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pa je v povezavi z obravnavo primera javne uslužbenke spomnil na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU. Iz nje izhaja, da morajo za potrditev diskriminacije s statistično analizo podatkov ti podatki pokazati na očitno povezanost med določeno prijaviteljevo osebno okoliščino in slabšo obravnavo, ki jo je imel zaradi te osebne okoliščine.

Po njegovih besedah so v prvem zagovornikovem primeru potrditve diskriminacije z uporabo statistične analize podatkov takšno očitno povezavo ugotovili. Primer pokaže pomen podatkov pri odkrivanju diskriminacije, ko ta na prvi pogled ni očitna oziroma se je kršitelji prepovedi diskriminacije morda niti ne zavedajo, je pojasnil. "Daje pa tudi dodatno težo našim prizadevanjem, da bi pristojna ministrstva zagotovila beleženje razčlenjenih podatkov o enaki obravnavi in enakih možnostih," je poudaril Lobnik. Tako bi po njegovem mnenju lažje ugotavljali stanje diskriminacije v Sloveniji in določali ukrepe za boljši položaj najbolj neenakopravno obravnavanih.