Petek, 31. 1. 2025, 6.38
3 tedne, 2 dneva
Dijaki se bodo lahko že v nedeljo vrnili v dom
Dijaki se bodo lahko v Dijaški dom Ivana Cankarja vrnili v nedeljo zvečer, je sporočil ravnatelj Šemso Mujanović. Neprimernih za vselitev je deset sob v prvem nadstropju in še deset sob v drugem traktu prvega nadstropja, kamor se 40 dijakov še ne more vrniti. Te bodo naselili v istem in sosednjem objektu. "Prava uganka ostaja, koliko dijakov bo prišlo nazaj. Nekateri si želijo priti, nekatere je strah. Ravno zato bomo že v nedeljo zvečer zanje organizirali psihosocialno pomoč," je pojasnil Mujanović.
V dijaškem domu v Poljanski ulici v Ljubljani je zagorelo v četrtek okoli 4. ure. Iz objekta, kjer je izbruhnil požar, so evakuirali 363 ljudi, 11 dijakov je bilo ranjenih. Eden ima hude opekline, njegovo stanje je kritično. Nekateri so zaradi vdihavanja dima potrebovali predihavanje, nekaj pa se jih je poškodovalo, ko so skakali skozi okna v prvem nadstropju. Osem jih je sicer že v četrtek odšlo iz bolnišnice v domačo oskrbo.
Kot je pojasnil ravnatelj Šemso Mujanović, so v skladu s priporočili zavarovali nadstropje in ga zdaj čistijo. Pri tem pomagata dva čistilna servisa, zaposleni in dijaki. Dijaki se bodo v dom lahko vrnili v nedeljo po 16. uri. Za vselitev je neprimernih deset sob v prvem nadstropju in še deset sob v drugem traktu prvega nadstropja, kamor se 40 dijakov še ne more vrniti. Te bodo naselili v istem in sosednjem objektu.
"Prava uganka ostaja, koliko dijakov bo prišlo nazaj. Nekateri si želijo priti, nekatere je strah. Ravno zato bomo že v nedeljo zvečer zanje organizirali psihosocialno pomoč," je pojasnil Mujanović.
Že imajo osumljenca?
Vzrok požara za zdaj še ni potrjen, je pa Mujanović v Odmevih na Televiziji Slovenija povedal, da je izvor požara zagotovo na hodniku, kjer je ekološki kotiček s smetnjaki. Ta je na hodniku, kjer poteka evakuacijska pot, po kateri pa zaradi ognja niso mogli iti. Kot je opisal Mujanović, dijakom ni preostalo drugega, kot da gredo v drugo smer, kjer so potem skakali iz sobe.
Kot so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana, so kriminalisti v četrtek popoldne končali ogled in nadaljujejo ugotavljanje vzroka požara. Trenutno preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Ob tem na policiji dodajajo, da sum storitve kaznivega dejanja preiskujejo, ker je požar sploh nastal, in da to ne pomeni nujno, da že imajo osumljenca ali da se bodo sumi potrdili.
Preiskava požara lahko traja mesece, saj morajo delo končati kriminalisti in forenziki, opravili pa bodo tudi pogovore, pregledali morebitne varnostne kamere in druge dokaze, so pojasnili. Poleg tega je požar uničil večino sledov, kar bo še dodatno otežilo preiskavo.
Kako se je lahko zgodilo kaj takega?
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob tem med ukrepi, ki bi izboljšali varnost v vseh dijaških domovih in so izvedljivi takoj, naštel še takojšnje usposabljanje oseb za takšne primere, požarne oziroma evakuacijske vaje, tam, kjer je mogoče, pa tudi čim hitrejšo namestitev preprostih tehničnih sredstev, denimo javljalnikov požara, omenil je tudi možnost namestitve videonadzora, da ima varnostnik v nočnih urah pregled nad dogajanjem na hodnikih.
"Sistemski ukrep pa je zagotovo tudi sprememba zakonodaje in kolegi že pripravljajo predlog, o katerem se bomo resno pogovorili z ministrom za naravne vire in prostor ter ministrom za obrambo," je za Odmeve dejal Logaj. Ob tem je napovedal tudi finančno podporo ukrepom, ki jih bodo opredelili v vodstvih dijaških domov.
Javnost se je zgrozila ob informaciji, da je bilo po požaru v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani ugotovljeno, da kar 17 dijaških domov po Sloveniji ni opremljenih z javljalniki požara.
Z vprašanjem, katero požarnovarnostno opremo mora v skladu z zakonom pravzaprav imeti dijaški ali študentski dom, smo se obrnili na inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
"Ko govorimo o tem, katero požarnovarnostno opremo morajo imeti stavbe, je treba razločevati med gradbenotehničnimi zahtevami in organizacijskimi zahtevami," je pojasnila vodja sektorja za inšpekcijski nadzor Romana Lah.
V prvi sklop uvrščajo zahteve, ki jih mora stavba izpolnjevati za pridobitev uporabnega dovoljenja stavbe. Med te zahteve sodijo zahteve glede odpornosti sten, razporeditve na požarne sektorje, vgrajenih sistemov za odkrivanje in javljanje požara, sistemov za avtomatsko gašenje, zahtev za varno evakuacijo ter zahtev glede naprav in dostopov za gasilce.
"Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje gradnja tovrstnih objektov, tj. dijaških domov, brez vgradnje avtomatskih naprav za javljanje požara in brez vgradnje avtomatskega sistema za gašenje požara ni dovoljena. Predpisi določajo, od katere kvadrature je treba vgraditi naprave za javljanje in kdaj je treba dodati še naprave za avtomatsko gašenje. Prav tako predpisi določajo zahteve glede evakuacijskih poti. Je pa treba omeniti, da so se te zahteve skozi desetletja spreminjale v smer dvigovanja ravni," pravi Lah.
V drugi sklop, torej glede organizacijskih zahtev glede opreme, pa uvrščajo zahteve za gasilne aparate, ki morajo biti nameščeni v stavbi. Vanj sodijo tudi požarni red, načrt evakuacije, požarni načrt, usposabljanja zaposlenih za varstvo pred požarom, vzdrževanje opreme, izvajanje predpisanih ukrepov in podobno.
"Ker je bila stavba, v kateri je konkretni dijaški dom, zgrajena pred desetletji, po takrat veljavnih predpisih in ima uporabno dovoljenje, lahko v primerjavi s sedanjimi zahtevami ugotovimo, da nima vgrajenega sistema za javljanje in alarmiranje ter vgrajenega avtomatskega sistema za gašenje. Ima pa gasilne aparate in hidrante. Kaj vse so imeli od organizacijskih ukrepov, vam ne moremo povedati, ker še nismo opravili inšpekcijskega nadzora," je dodala Lah.
Predsednik združenja za požarno varstvo: V dijaškem domu je priporočljivo javljalnik imeti v vsaki sobi
Sodobni požari napredujejo od osem- do devetkrat hitreje kot včasih, je povedal predsednik združenja za požarno varstvo Aleš Jug. Posebno tveganje predstavljajo naprave z baterijami, ki lahko hitro zagorijo. Zaradi tega je čedalje pomembnejše, da imajo tako javni kot stanovanjski objekti poleg naprav za gašenje tudi javljalnike požara.
"Ključen namen javljalnikov je, da požar zaznajo in uporabnike o požaru obvestijo," je dejal Jug. Javljalnikov požara pa je več, najobičajnejši so optični dimni javljalniki, ki zaznajo požar v roku ene minute. V velikih objektih so ti javljalniki vezani na požarno centralo, ki da povelje požarnim alarmom, ti pa uporabnike obvestijo o požaru. V domačem okolju lahko kupimo takšen javljalnik, ki ima v telesu javljalnika senzor, baterijo in sireno.
Minimalno število nameščenih javljalnikov je odvisno od tlorisne površine objekta. Za stanovanjski objekt, kot je denimo dijaški dom, je priporočljivo, da je javljalnik nameščen v vsaki sobi, je še povedal Jug. Vgradnja požarne zaščite po besedah Juga stane od deset do 50 evrov na kvadratni meter objekta.