Petek, 8. 11. 2024, 7.17
3 tedne, 5 dni
Člani ESS danes o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci
Ekonomsko-socialni svet (ESS) bo danes obravnaval dva zakonska predloga, ki zadevata najbolj ranljive skupine v družbi. Po predlogu novele zakona o dolgotrajni oskrbi bi bili oskrbovalci družinskega člana lahko tudi upokojenci. Drugi predlog pa je predlog zakona o osebni asistenci, s katerim bo ustanovljen javni zavod za osebno asistenco.
Zavod bo zaposloval strokovni kader in osebne asistente. Po pričakovanju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot pripravljavca zakona bo omogočal racionalno organiziranost storitev in ocenjeval upravičenost do njih. Zavod, ki ga bo ustanovila država in se bo financiral iz državnega proračuna, bo izvajal storitve, jih financiral in izvajal usposabljanja na podlagi zakona.
Pogoji za izvajalce
Predlog opredeljuje pogoje za izvajalca osebne asistence, da ohrani svoj status. Določa pa tudi, kdaj mu status preneha. Osebni asistent, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik posameznik, pa bo lahko opravljal asistenco največ v obsegu, kot velja za zaposlene na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja. Po podjemni pogodbi ali kot začasno ali občasno delo dijakov, študentov ali upokojencev pa bo lahko samo nadomeščal redno zaposlene osebne asistente.
S predlogom novele zakona o dolgotrajni oskrbi medtem ministrstvo za solidarno prihodnost prilagaja zakon glede na potrebe v praksi. Tako je prisluhnilo opozorilom organizacij upokojencev, da veliko upokojencev že skrbi za družinske člane. Zdelo se jim je nepravično, da ne morejo dobiti statusa oskrbovalca tudi po zakonu.
V obravnavi še ogrevanje Šaleške doline
Poleg tega bo imel ESS na mizi predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo Šaleške doline, s katerim je okoljsko ministrstvo predvidelo omejitev delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje zgolj na ogrevanje. Brez ukrepanja naj bi namreč Tešu grozil stečaj. V Šaleški dolini so pogledi na predlagane rešitve različni, zlasti sindikati pa poudarjajo, da delavcem ne zagotavljajo socialno-ekonomske varnosti.
Socialni partnerji se bodo seznanili še s procesom sprejemanja stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Ministrstvo za delo si želi, da bi vlada predlog zakona potrdila v prvem četrtletju 2025, resorni minister Luka Mesec pa je pretekli teden dejal, da se bodo morali danes pogovoriti tudi o tem, kako shemo uporabljati panožno; da se torej ne čaka na splošno recesijo, ampak se jo aktivira, ko se zazna krizo v določeni panogi, kakršna se na primer nakazuje v avtomobilski industriji.