Sreda, 11. 9. 2024, 20.07
3 mesece, 2 tedna
TEŠ v prihodnje le za ogrevanje Šaleške doline
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Zaradi pretečega stečaja, ki bi ogrozil ogrevanje regije, je v pripravi interventni zakon, ki naj bi omejil delovanje TEŠ in PV ter vzpostavil gospodarsko javno službo za oskrbo s toplotno energijo Šaleške doline.
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) se bo s 1. januarjem 2025 preoblikovala v javno službo, saj ji Holding Slovenske elektrarne (HSE) ne bo več mogel pokrivati stroškovne cene proizvodnje električne energije. V ta namen bo oktobra oziroma novembra sprejet tudi interventni zakon, je danes v izjavi za medije povedal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj.
Štokelj je ocenil, da bi prihodnje leto HSE TEŠ in Premogovniku Velenje lahko plačeval samo tržno ceno električne energije, kar pa obema energetskima družbama ne bi zadoščalo za pokritje stroškov v višini od 150 do 200 milijonov evrov letno.
Kot je dodal Štokelj, bi to predstavljalo nedovoljeno državno pomoč HSE, zato takšen način financiranja TEŠ po 1. januarju prihodnje leto ne bo več mogoč. Trenutna razlika med tržno ceno nakupa emisijskih kuponov ogljikovega dioksida in električno energijo je po njegovih besedah minimalna, projekcije pa kažejo, da bo leta 2028 cena kuponov višja od tržne cene elektrike.
TEŠ je sicer za nakup emisijskih kuponov od leta 2013 porabil 800 milijonov evrov, holding pa je od leta 2013 do leta 2020 za dokapitalizacijo TEŠ in rudnika namenil 950 milijonov evrov.
Zgledovali naj bi se po Slovaški
Proizvodnjo električne energije iz TEŠ bi takoj zmanjšali za polovico, kasneje pa bi proizvodnjo prilagajali temu, kako hitro bi našli nadomestni vir za ogrevanje doline, je dejal Tomaž Štokelj, direktor Holdinga Slovenske elektrarne.
Štokelj je pojasnil, da so skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki proučili različne scenarije delovanja TEŠ v prihodnje. Ocenili so, da je za Slovenijo najbolj ugoden slovaški model, kar pomeni, da bi TEŠ primarno obratoval za zagotavljanje toplote za ogrevanje Šaleške doline, saj drug vir ogrevanja ne obstaja, elektrika pa bi bila neke vrste stranski produkt. Toploto bi zagotavljali z dvema plinskima turbinama in premogovno tehnologijo.
"S tem bi bil TEŠ umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam glede nedovoljenih državnih pomoči. Proizvodnja električne energije TEŠ bi v prvih letih po vzpostavitvi javne službe znašala približno polovico obstoječe, potem pa bi z leti ustrezno padala skladno s tem, kolikor bi bilo na voljo razpoložljivega premoga iz Premogovnika Velenje in ali bi bil na razpolago nadomestni vir toplote za ogrevanje Šaleške doline," je dejal Štokelj.
Na vprašanje, ali bi bil HSE zainteresiran za nakup električne energije iz TEŠ, je odgovoril, da se tržna dejavnost holdinga in javna služba TEŠ ne smeta mešati. Ta električna energija bi se lahko prodajala na borzah, je dejal Štokelj.
TEŠ in Premogovnik Velenje bi ugasnili do leta 2033
Zaradi sprememb pri proizvodnji električne energije v TEŠ se načrtuje optimizacija proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. To pomeni, da bi sredi prihodnjega leta ena izmed dveh jam, v katerih poteka odkop premoga, šla v zapiranje. Gre za jamo Pesje, saj je v njej premog nižje kakovosti. Do konca marca leta 2025 Štokelj pričakuje sprejetje zakona o zapiranju Premogovnika Velenje.
Zaradi zaprtja jame Pesje ne bo presežnih delavcev, saj bodo zaposleni izvajali zapiralna dela. TEŠ in Premogovnik Velenje (PV) naj bi v skladu z nacionalno strategijo postopno ugasnili do leta 2033.
HSE bo v Šaleški dolini čez približno dva tedna ustanovil družbo HSE Saša, ki bo skrbela za vse naložbe holdinga v Šaleški dolini, med drugim za načrtovano postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru in morebitni postavitvi toplotne črpalke za ogrevanje doline.
Po eni metodi je HSE do zdaj plačeval tržno ceno električne energije v kombinaciji z občasnimi dokapitalizacijami. Po drugi metodi pa je bilo plačilo cene električne energije oblikovano po metodi dodatka na stroške, skladno z zavezujočo informacijo FURS.
S 2025 bo HSE smel TEŠ plačevati izključno tržno ceno električne energije.
Insolventnost bi neposredno prizadela 35 tisoč prebivalcev Šaleške doline, hkrati pa tudi infrastrukturo in gospodarstvo v Savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v TEŠ, poudarjajo v termoelektrarni.
Z zakonom rešujejo ogrevanje in socialno sliko Šaleške doline
TEŠ je namreč edini vir ogrevanja na tem območju, poleg tega ga k neprekinjeni dobavi toplotne energije za to območje zavezuje tudi pogodba s Komunalnim podjetjem Velenje, ki je veljavna še sedem let.
Ker so nove rešitve za zagotavljanje ogrevanja v regiji šele v povojih, TEŠ na kratek rok ni mogoče nadomestiti. Poleg tega reprezentativni sindikati opozarjajo tudi na grozečo socialno bombo zaradi zapiranja dveh tako velikih zaposlovalcev v Šaleški dolini.
Kdo bo plačal preoblikovanje TEŠ?
Ocenjeni letni strošek za državo za vzdrževanje TEŠ in premogovnika naj bi znašal približno 150 milijonov evrov. To poenostavljeno pomeni, da bi država za ogrevanje približno 35 tisoč prebivalcev Šaleške doline prispevala okoli 4.200 evrov letno na prebivalca.
Kot je ob napovedi interventnega zakona povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, gre le za začasno rešitev, ki seveda ne more biti poceni. A kot je dejal minister, stroška ne želijo v celoti prevaliti na prebivalce doline ali davkoplačevalce, ampak nameravajo sredstva zagotoviti z obdavčenjem dobičkov drugih energetskih podjetij v državni lasti.
Natančnejših podatkov o tem, iz katerih virov bi jemali sredstva za vzdrževanje TEŠ in koliko naj bi znašali deleži, nismo dobili ne na ministrstvu, saj da je zakon še v pripravi, ne na SDH, kjer še čakajo na vsebino zakona, ki naj bi določil podrobnosti financiranja.
