Teš pred stečajem, v pripravi interventni zakon za preprečitev stečaja #video

Termodivizija Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katero sodita Teš in Premogovnik Velenje, bo po neuradnih informacijah prihodnje leto predvidoma poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijonov evrov. Skupaj naj bi imela 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka.

Ker je Teš edini dobavitelj toplote v Šaleški dolini, bi njegov stečaj pomenil nedopustno tveganje za več kot 35 tisoč prebivalcev in tudi za gospodarstvo, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister Bojan Kumer. "To od mene zahteva takojšnje ukrepanje," je poudaril.

Teš lani s skoraj 46 milijonov evrov izgube

Termoelektrarna Šoštanj (Teš) iz skupine HSE je lani zabeležila 45,9 milijona evrov čiste izgube. Teš je po podatkih iz letnega poročila Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) lani ustvaril 478,70 milijonov evrov prihodkov. Proizvodnja električne energije je v Tešu lani dosegla 2735 gigavatnih ur (GWh), kar je pet odstotkov več kot predlani. Z dvema premogovnima blokoma, ki od konca leta 2022 poleg domačega vira uporabljata tudi tuji premog in biomaso, je proizvedel 2679 GWh, s plinskimi turbinami pa 56 GWh električne energije.

Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu, tako predvideva omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje, ki bi temeljila zgolj na ogrevanju. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto, ki mora biti neposredno povezana s termodivizijo HSE. Pri reševanju težave je treba namreč upoštevati tudi pravila EU glede dodeljevanja državne pomoči.

Teš in Premogovnik Velenje bi po tem scenariju izločili iz HSE, upravljal pa bi ju neposredno Slovenski državni holding (SDH). Ocenjeni letni strošek države za vzdrževanje Teša in premogovnika naj bi znašal približno 150 milijonov evrov.

Alternativni sistem ogrevanja ne bo poceni

Spremenjen režim obratovanja po neuradnih informacijah ne bi pomenil konca tržnih dejavnosti, bi jih pa močno omejil. Na ministrstvu nameravajo poiskati "maksimizacijo oziroma optimum novega režima obratovanja".

Ukrep naj bi veljal, dokler ne vzpostavijo alternativnega sistema ogrevanja. "Rešitev seveda ne bo poceni," je poudaril minister Kumer. Kot je dejal, morajo biti v vsakem primeru spoštovana vsa načela pravičnega prehoda. "Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabijo dobički energetskih podjetij," je napovedal.

HSE: Nadaljnje poslovanje Teša brez ukrepov države ni mogoče

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pozdravljajo današnjo napoved ministrstva za okolje, podnebje in energijo o pripravi interventnega zakona za omejeno nadaljnje delovanje Teša in Premogovnika Velenje. Kot so poudarili, poslovanja teh družb od prihodnjega leta zaradi pravil EU o državni pomoči namreč ne bi mogli več financirati.

Vse analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE, ki jo sestavljata Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje, izkazujejo nerentabilnost obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno, so sporočili iz HSE.

"HSE od 1. januarja 2025 ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in Premogovnika Velenje, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako Teš leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi Premogovnik Velenje, saj je Teš njegov izključni kupec," so zapisali.

Krive napačne politične odločitve iz preteklosti

Kumer se je danes sestal z županoma Šoštanja in Velenja ter drugimi deležniki, kot so vodstvo HSE, predstavniki SDH in sindikatov. Pričakuje, da bodo v sodelovanju z njimi rešitve dodelali v nekaj tednih, javnost pa bodo o napredku obveščali sproti.

Zaveda se, da z rešitvami ne bodo zadovoljni vsi, a na "nastale okoliščine" ne more vplivati. Težave namreč po njegovih besedah izhajajo iz političnih odločitev v preteklosti, za katere ta vlada ni kriva. Je pa njena naloga poskrbeti, da ljudje zaradi napačnih političnih odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja. "Prav tako bomo uvedli vse potrebno za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki bi sicer ostali brez zaposlitve," je dodal.

Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2.500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke. Z interventnim zakonom bi tudi pridobili čas do sprejema dveh zakonov, ki bosta določila prihodnost šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika.

Na ministrstvu po neuradnih informacijah opozarjajo, da bi se brez izločitve termodivizije prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen. HSE je vodilno državno podjetje, ko gre za nove naložbe v zeleni prehod, zato zelo podpirajo napore za njegovo zaščito.

Novice Pred referendumom o JEK2: za ali proti? #video

GZS: Brez Teša 6 bo Slovenija še bolj energetsko odvisna od uvoza

Gospodarstvo z zaskrbljenostjo spremlja finančne težave Teša 6 in grožnje pred stečajem obrata, ki proizvede dobro četrtino električne energije v Sloveniji, so zapisali v GZS. Kot so opozorili, bo Slovenija z zmanjševanjem njegovega obratovanja še bolj odvisna od uvoza elektrike in še bolj ranljiva v primeru ponovitve energetske krize.

Na GZS so spomnili, da je električna energija iz termoelektrarn lani predstavljala dobro četrtino vse proizvedene elektrike v Sloveniji, približno enako količino je zagotovila Jedrska elektrarna v Krškem, 40 odstotkov hidroelektrarne, preostalo pa ostali, predvsem obnovljivi viri energije. Foto: Ana Kovač

"Jasno je, da Teš 6 ne more še naprej delovati z izgubo in odločitev vlade glede interventne pomoči je pravilna. Skrbi pa odziv nekaterih organizacij, ki poskušajo težave Teša 6 izkoristiti kot argument proti izgradnji Jek 2 zgolj na podlagi vzbujanja strahu pri splošni javnosti glede potencialnih finančnih tveganj izgradnje Jek 2," so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kot so poudarili, gre za pavšalne ocene, ki niso podkrepljene s strokovnimi argumenti in škodijo demokratični razpravi o projektu drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bo aktualna v prihodnjih mesecih do predvidenega referenduma.

Velenjska občina ob napovedi interventnega zakona za Teš opozarja na počasno sprejemanje zakonodaje

Ob interventnem zakonu, ki bi preprečil stečaj Teša in Premogovnika Velenje, bi morali sprejeti tudi zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika, je pozval velenjski župan Peter Dermol. Brez teh dveh zakonov, na katera čakajo že leta, bi ukrepi države ogrozili pravičen prehod regije, je prepričan.

Kot je v današnji izjavi za medije v Velenju dejal Dermol, na težave in potrebe Šaleške doline opozarjajo že več let, a se tudi ob današnji napovedi interventnega zakona zdi, da jih nihče ne sliši.

Potezo ministrstva za okolje, podnebje in energijo je označil kot poziv k sprejetju "zelo težkih odločitev, ki danes v nobeni meri ne zagotavljajo pravičnega prehoda; ravno nasprotno, ogrožajo ga".

Pred tem bi morala biti po njegovih besedah sprejeta zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega premogovnika, kar pričakujejo že tri leta. "Seveda je nelagodje zelo veliko, ko vidiš, na kakšen način se lahko interventni zakon sprejme po hitrem postopku, na drugi strani pa se zakona, ki konec koncev zagotavljata nek normalen izstop iz premoga, mrcvarita v raznih predalih," je dejal.

Nevladniki svarijo pred enakim scenarijem z JEK2

Greenpeace Slovenija je z drugimi civilnodružbenimi organizacijami pred več kot desetletjem glasno opozarjal na vse anomalije v zvezi s projektom šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), se je na sporočilo ministrstva odzvala ta nevladna organizacija. Ob tem so povlekli vzporednice z načrtovanim projektom drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2).

Vzporednice z netransparentno in nedemokratično držo politike pri projektih šestega bloka TEŠ6 in JEK2 so več kot očitne, je dejala Sara Kosirnik iz organizacije Greenpeace Slovenija. "Odgovornost odločitve o gradnji strateškega infrastrukturnega projekta, težkega več deset milijard, se brez demokratičnega dialoga na izsiljenem prihajajočem referendumu prelaga na državljane," je dodala.

Kot je izpostavila, gre pri projektu JEK2 za desetkrat večjo investicijo "in posledično tudi za desetkrat večje morebitne posledice za javne finance in nenazadnje za državljane in državljanke". "Ne bomo dovolili, da nas politika zopet pelje žejne čez vodo," so Kosirnikovo povzeli v sporočilu za javnost.

Na Greenpeace Slovenija menijo, da državno poroštvo v primeru JEK2 ne sme biti na mizi kot ena izmed možnosti, temveč naj se projekt financira izključno z zasebnim kapitalom.

"Sprevrženo je, da bi se država v projekt JEK2 vpletla z državnim poroštvom, ki bi Sloveniji okrog vratu zavezalo mlinski kamen in potencialno zaustavilo vse ostale investicije v rešitve in projekte, ki so edina prava rešitev ne le za podnebno krizo, temveč tudi za resnično blaginjo ljudi – v ukrepe energetske učinkovitosti, pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije in v preobrazbo mobilnostnega sistema," je še dodala Kosirnik.

Od vlade zahtevajo, da denar za krpanje finančne luknje Teša (in premogovnika Velenje) v nobenem primeru ne gre v škodo načrtovanim in prihodnjim investicijam prepotrebnih za zeleni prehod, temveč se denar za plačilo dvemiljardne luknje zagotovi iz dobičkov energetskih podjetij.

Prav tako vlado pozivajo, naj celovito in konkretno pojasni, kako bo zaščitila državljane pred enakim scenarijem v primeru projekta JEK2. Od vlade zahtevajo, da se opredeli do instituta državnega poroštva v primeru JEK2 in naj predloži jasen odgovor o morebitni udeležbi v investiciji ter tveganjih, ki jih to prinaša za državni proračun in prebivalce Slovenije.

"Scenarij Termoelektrarne Šoštanj, kakršnega smo ga napovedali pred več kot desetletjem, naj nam bo v opomin, kam lahko pripeljejo brezglava politična dejanja in neupoštevanje kritičnih glasov civilne družbe," so v odzivu še zapisali v Greenpeacu.