Cerar: Brez takojšnjega ukrepanja bo EU začela razpadati

Slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu na vrh v Bruslju dejal, da bo, če se to ne bo zgodilo, EU začela razpadati. Slovenija konkretno pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav Unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji in sodelovanju s tistimi državami, s katerimi do zdaj tega ni bilo mogoče vzpostaviti brez naše krivde, je pojasnil Cerar.

Kaj Slovenija pričakuje od Hrvaške Od Hrvaške premier v prihodnje pričakuje povsem drugačno ravnanje in komunikacijo, ki je zdaj slaba ali pa je ni. Pričakuje, da Hrvaška ne bo namerno razpršeno pošiljala ljudi v Slovenijo brez predhodnega obveščanja ter jih potiskala v reko, čez mejo, lačne in utrujene, je še poudaril premier.

Hrvaška se obnaša kot tranzitna država Cerar razume, da je tudi Hrvaška v težkem položaju, tako kot Srbija, Makedonija in druge države, vendar je problematično, da se Hrvaška obnaša zgolj kot tranzitna dežela. To po besedah slovenskega premierja pomeni, da ne prevzema odgovornosti glede registracije, identifikacije in medsebojnega sporazumevanja, ki jo mora prevzeti vsaka država na migracijski poti. Tudi Slovenija namreč ne more pošiljati prebežnikov v Avstrijo, ne da bi se predhodno o tem dogovorila z Avstrijo in jih registrirala.

Ključna je zaščita zunanje meje Po premierjevem prepričanju je za preprečitev tega izjemnega toka prebežnikov skozi Evropo ključna zaščita zunanje meje, torej ukrepanje že na meji med Grčijo in Turčijo, pri čemer je nujno uporabiti vse obstoječe mehanizme in jih nadgraditi z novimi. Cerar meni, da bi bilo treba Grčiji pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, s policijskimi silami v okviru agencije za zunanje meje Frontex in po potrebi tudi finančno ter si prizadevati za dolgoročno rešitev z državami izvora in Turčijo.

Milanović: Očitki Slovenije so neutemeljeni in neopisljivi Hrvaški premier Zoran Milanović je očitke Slovenije o pomanjkanju komunikacije s Hrvaško ob prihodu na vrh zavrnil kot neutemeljene in neopisljive. Znova je poudaril, da se je treba težave lotiti v Turčiji in Grčiji, vse preostalo je lahko le prijeten nedeljski popoldanski klepet. Milanović je še opozoril na nesmiselnost zavez, predvidenih v osnutku izjave vrha, češ da so v trenutku, ko prebežniki pridejo do Hrvaške, številne države že v prekršku. Dodal je, da danes v Bruslju manjka pomemben sogovornik, in sicer Turčija. Zaradi sestanka zamuja volilno kampanjo Hrvaški premier je tudi dejal, da se njegova država že mesec in pol spopada s težkimi razmerami, pa se ne pritožuje. Niti Slovenija niti Hrvaška po njegovih navedbah ne moreta rešiti težave in vse skupaj nima nobene povezave s schengnom, saj po schengnu nihče od teh ljudi ne bi mogel priti v Slovenijo, je dejal. "To je improvizacija. To je požar. Ko gori, ne upoštevaš prometnih znakov, ampak voziš," je ponazoril Milanović in spomnil, da zaradi današnjega sestanka zamuja volilno kampanjo.

Merklova pričakuje skupne odgovore za balkansko pot Nemška kanclerka Angela Merkel je pred začetkom vrha izrazila upanje, da bodo našli skupne odgovore za visoke številke migrantov, s katerimi se spopadajo države ob balkanski poti. Merklova je kot ključni cilj pred vrhom izpostavila pomoč tavajočim ljudem na Balkanu, ki morajo ponekod bivati v težkih razmerah. Dostojno ravnanje z migranti je velikega pomena. Ker pri vrhu ne gre za srečanje vseh članic EU, temveč za srečanje desetih voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana, ne morejo skleniti dogovorov o razdelitvi bremena v obliki kvot. A po besedah Merklove je format kljub temu pomemben, da se bolje uredi postopke na balkanski poti. "To pomeni, da izredni časi terjajo tudi izredne ukrepe," je povedala Merklova.

Schulz: Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je pred vrhom zahteval "razumen porazdelitveni mehanizem" pri migrantski krizi. Brez tega mehanizma "vroče točke" za registracijo beguncev po njegovih besedah namreč ne bodo delovale. Če se bodo vse države vključile v sprejemanje beguncev, bo ta naloga izvedljiva, je presodil Schulz. Ob tem je opozoril, da obstajajo nekateri, ki pod vprašaj postavljajo idejo Evrope kot solidarne skupnosti. Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega, je še dejal Schulz.