Stavka v centrih za socialno delo: Problem je tudi kadrovska nedohranjenost

Slovenija po deležu zaposlenih v socialnem varstvu močno zaostaja za povprečjem EU. Kot je pojasnil predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, naša država pri številu zaposlenih v socialnem varstvu na sto tisoč zaposlenih dosega le 42 odstotkov povprečja EU.

Novice Reorganizacija CSD-jev: uslužbenci delajo tudi ob sobotah

Radonjić: Neustrezna kadrovska politika in kadrovska nedohranjenost

Predsednik sindikata CSD Perica Radonjić že desetletje opozarja na neprimerne in nevzdržne kadrovske pogoje v centrih, ki izvirajo iz neustrezne kadrovske politike in posledično tudi kadrovske nedohranjenosti. Foto: STA , Razmere v centrih za socialno delo (CSD) je podrobneje predstavil predsednik sindikata CSD Perica Radonjić. Spomnil je, da že desetletje opozarjajo na neprimerne in nevzdržne kadrovske pogoje v centrih, ki izvirajo iz neustrezne kadrovske politike in posledično tudi kadrovske nedohranjenosti.

Kot je poudaril, je nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman že leta 2008 sprejela sklep, ki je predvidel normative, po katerih bi morali število zaposlenih v CSD povečati za 30 odstotkov, a ta sklep ni bil nikoli uresničen. Težave so se nadaljevale ob uveljavitvi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev leta 2012. 

Obseg nalog je namreč bistveno presegel obseg dela, ki bi ga lahko opravili zaposleni, zato je začelo prihajati do zaostankov. Zaposleni so se znašli v nemogočem položaju, stranke pa so bile zaradi zamud upravičeno nezadovoljne, je dejal Radonjić. Dodatni udarec centrom je po njegovih besedah zadal ukrep zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju.

Novice Ker CSD zamuja z odločbami, položnica za vrtec višja tudi za 200 evrov

Preobremenjeni delavci ne morejo prevzeti dodatnega dela

Tudi z letošnjim oktobrom uvedena reorganizacija CSD je prinesla kar nekaj logističnih težav. V sindikatu ne soglašajo z ministrstvom za delo, da bi bila prav reorganizacija glavni razlog zamud na področju zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. "Do zamud prihaja stalno že vse od leta 2012, glavni razlog zanje pa je kadrovska nedohranjenost," je pojasnil Radonjić.

Če bi bilo v CSD dovolj kadrov, bi zlahka opravili tudi dodatno delo, vendar pa se je pri poskusu uvedbe informacijskega sistema Krpan izkazalo, da že tako preobremenjeni delavci tega dodatnega dela ne zmorejo. Uvedba sistema Krpan je sicer po dogovoru z ministrstvom zdaj zamaknjena na marec prihodnje leto.

Preobremenjenost kadra se po besedah Radonjića kaže tudi v tem, da delavci prihajajo na delo oboleli, saj vedo, da jih bo po bolniški odsotnosti neopravljeno delo počakalo. V zadnjem času opažajo celo odhajanje sodelavcev, ki podajajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru, ko nimajo zagotovljene druge zaposlitve.

Če bi bilo v CSD dovolj kadrov, bi zlahka opravili tudi dodatno delo, vendar pa se je pri poskusu uvedbe informacijskega sistema Krpan izkazalo, da že tako preobremenjeni delavci tega dodatnega dela ne zmorejo. Foto: STA ,

Za normalno delo bi morali zaposliti najmanj 300 ljudi

Kadrovske nedohranjenosti v CSD ne zanikajo niti na pristojnem ministrstvu, vendar med članstvom sindikata ni več tolerance za odlaganje kadrovskih rešitev, je poudaril predsednik sindikata. Devetega januarja bodo zato v centrih za socialno delo po Sloveniji izvedli enourno opozorilno stavko.

Če ministrstvo ne bo sprejelo konkretnih predlogov za rešitev nastalih razmer, napovedujejo tudi izvedbo stavke v večjem obsegu. Po oceni sindikata bi bilo treba za normalizacijo razmer v CSD zaposliti najmanj 300 dodatnih delavcev. S tem bi se vzpostavili minimalni pogoji, v katerih bi strokovni delavci lahko kakovostno opravljali svoje delo.

Novice Oče sedmih otrok, ki so ostali brez otroškega dodatka, je razkril svojo zgodbo #video

V CSD Ljubljana bodo poskušali čim prej imenovati v. d. direktorja

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je sicer potrdila, da se je nekaj zaostanka pri reševanju vlog nabralo zlasti na ljubljanskem centru. A je napovedala, da bo s sklepom prenesla pristojnost za obravnavo vlog na manjše centre, kjer zaostankov ni. Pri odločanju o teh vlogah namreč velja teritorialna pristojnost, tako da ni vseeno, kje je vloga oddana in kje jo rešujejo, je pojasnila.

Niso pa bili zaostanki po podatkih ministrstva razlog, da je s položaja v. d. direktorja CSD Ljubljana odstopil Matej Babšek. Kot so navedli, jih je Babšek obvestil, da odstopa iz osebnih razlogov. Ministrstvo bo čim prej imenovalo novega v. d. direktorja, da bo delo lahko nemoteno teklo naprej, so zagotovili.

Ministrica  je danes na sestanek povabila Radonjića. Kot so na spletni strani navedli na ministrstvu, so na srečanju podali predloge za rešitev, končna odločitev pa bo znana v prihodnjih dneh.