Torek, 19. 12. 2017, 11.52
6 let, 11 mesecev
Božični čudež ali še ena izgubljena pot v Zagreb?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
2
Slovenija bo morala v duhu prihajajoče tožbe proti Hrvaški, ki ne spoštuje odločbe arbitražnega sodišča, pokazati več odločnosti, zlasti na morju, je prepričan mednarodni pravnik Marko Pavliha. A ob tem opozarja, da gre lahko za dvorezen meč.
Premier Miro Cerar se s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem pravkar pogovarja o implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča. Plenković zavrača arbitražno odločitev in pričakuje, da bosta s Cerarjem našla "srednjo pot" pri reševanju spora o meji.
Ob 13. uri bomo na Siol.net v živo prenašali izjavo slovenskega in hrvaškega premierja iz Zagreba.
Mednarodni pravnik Marko Pavliha v luči današnjega srečanja v Zagrebu vsako obliko dialoga pozdravlja, a opozarja, da ta ne sme biti le diplomatska poza, temveč mora biti v njem vsaj nekaj iskrenosti.
"Če se bo izkazalo, da iskrenosti pri prizadevanjih za implementacijo arbitražne odločbe s hrvaške strani ni, je Cerarjev obisk povsem odveč," je jasen Pavliha.
Preberite še:
Arbitraža: vsi sprti, vsi nezadovoljni, le Zagrebu se smeji
Cerar: Srečanje v Zagrebu je zadnja priložnost #arbitraža
Srednja pot ni dobra
Pavliha ni naklonjen hrvaškemu predlogu o iskanju srednje poti, ki jo na primer zagovarja mednarodna pravnica Vasilka Sancin in po katerem bi državi sklenili dvostranski sporazum.
Ob 13. uri bomo na Siol.net v živo prenašali izjavo slovenskega in hrvaškega premierja iz Zagreba.
"Po tem takem bomo v prihodnosti za vsako domačo in tudi mednarodno sodno odločbo potrebovali poseben sporazum, ki bo odločbo sodišča realiziral v praksi. To je slabo. Zlasti na področju mednarodnega prava, ki ima primat nad nacionalnim pravom, bi bi bil to mednaroden precedens," opozarja Pavliha.
Po njegovem prepričanju bi morala Slovenija arbitražno odločbo izvršiti po 29. decembru, ko se bo iztekel rok, v katerem naj bi državi pripravili vse potrebno za izvajanje arbitražne odločbe. "Na morju je izvršljiva takoj, tam, kjer arbitražna odločba daje možnost podrobnega dogovora obeh strani, pa lahko kasneje," pravi.
Mednarodno pravo je na slovenski strani
Pavliha je prepričan, da je mednarodno pravo na slovenski strani. "Po vsej mednarodnopravni stroki, razen očitno tisti na Hrvaškem, je arbitražna odločba del mednarodnega prava, ki ga je treba spoštovati. Zato tu ne vidim nobene dileme," je jasen Pavliha.
Erjavec: Danes je izgubljen dan
Medtem ko v Zagrebu poteka srečanje slovenskega in hrvaškega premierja, je zunanji minister Karl Erjavec ponovil prepričanje, da "gre za izgubljen dan, kar se tiče pogovorov med Slovenijo in Hrvaško".
"Nič posebnega se ne bo zgodilo," je po pogovorih s kosovskim kolegom Beghjetom Pacollijem v Ljubljani ocenil Erjavec. V to je še dodatno prepričan po ponedeljkovih izjavah Plenkovića, iz katerih je razvidno, da ta še naprej vztraja, da arbitražna odločba ne velja, in želi novo razpravo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško, in sicer kot je bila 25. junija 1991 ter v skladu z mednarodnim pravom.
A kot je dodal Erjavec, "vseeno ocenjujem, da je dobro", da je šel Cerar danes v Zagreb, glede na to da je bil Plenković julija v Ljubljani in pa "zlasti zato, ker se izteka šestmesečni rok in je morda dobro, da predsednik hrvaške vlade sliši, da bo začela Slovenija po 29. decembru sama implementirati arbitražno odločbo, tam kjer lahko to stori enostransko".
Problem mednarodnega prava vidi le v tem, da si lahko posamezne države mednarodnopravna pravila razlagajo po svoje in da ne omogoča izvršbe. "Slovenija ima tako le eno močno, verjetno in povsem legitimno možnost, da na podlagi 259. člena Pogodbe o delovanju EU, vloži tožbo na sodišče EU v Luksemburgu." Druge možnosti Pavliha trenutno ne vidi.
Po vložitvi tožbe bi se stopnjeval mednarodni pritisk na Hrvaško
Pogoj za nadaljevanje postopka pred sodiščem EU je, da se po vložitvi tožbe nadaljuje postopek pred Evropsko komisijo, ta pa ima tri mesece časa, da zasliši obe strani. Vse to je sicer že narejeno, zato Evropski komisiji ni treba izvajati dodatnih dokaznih postopkov.
Pavliha meni, da bi se ob začetnem delu Evropske komisije diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti lahko okrepila.
"Po vsej mednarodnopravni stroki, razen očitno tisti na Hrvaškem, je arbitražna odločba del mednarodnega prava, ki ga je treba spoštovati. Zato tu ne vidim nobene dileme," je jasen mednarodni pravnik Marko Pavliha.
"S tem bi se stopnjeval pritisk na Hrvaško, hkrati pa stopnjeval tudi pritisk hrvaške javnosti. Če bi namreč kazalo, da bo EU Hrvaško obsodila (denarno ali z odvzemom glasovalnih pravic) zaradi nespoštovanja odločbe, bi mnenje morda spremenila tudi hrvaška javnost," napoveduje Pavliha. Hrvati bi tako spoznali, da za nekaj metrov ozemlja nima smisla zapravljati mednarodnega ugleda.
Ali bo Slovenija čez deset dni začela izvajati arbitražno odločbo, Pavliha ne želi špekulirati. "Verjetno se bo Slovenija tudi po 29. decembru izogibala incidentom, kar je lahko dvorezen meč. Če slovenska policija samo zaradi previdnosti ne bo spoštovala arbitražne odločbe, to ne bo dobro. Slovenija bo morala vsaj na morju, kjer ni nobene dileme, spoštovati odločitev arbitražnega sodišča. To pa hkrati odpira vprašanja o mogočih incidentih na morju," je sklenil Pavliha in v šali dodal, da lahko vsi skupaj upamo na današnji predbožični čudež v Zagrebu.
2