Četrtek, 14. 9. 2023, 11.15
1 leto, 2 meseca
Azilni dom na Viču poka po šivih, migranti spijo po hodnikih in na prostem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,49
Do konca avgusta je slovenska policija obravnavala že več kot 36 tisoč nedovoljenih vstopov v državo, zaradi številnih prošenj za mednarodno zaščito pa po šivih pokajo tudi namestitvene kapacitete v azilnem domu v Ljubljani. Varuh človekovih pravic in nevladne organizacije so vlado zaradi nevzdržnih razmer že pozvali k ukrepanju, je poročal Radio Slovenija.
Azilni dom v Ljubljani ima prostora za 350 ljudi, trenutno je tam nastanjenih 1.200 oseb. Postelj ni dovolj za vse, razmere so izjemno hude, je opozorila Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
"Nekateri spijo v kontejnerjih, veliko jih je na prostem ali po hodnikih in Slovenija trenutno ni več sposobna zagotavljati minimalnih standardov sprejema," je opozorila.
"Kar je bilo mogoče, smo spremenili v bivalne prostore"
Na vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov priznavajo prostorsko stisko, a kot je pojasnila direktorica Katarina Štrukelj, so "vse prostore, kjer je bilo mogoče, spremenili v bivalne prostore, pripeljali dodatna ležišča in tudi manjši šotor". Dodaja, da vsem migrantom zagotavljajo prehrano, obleko in nujno zdravstveno oskrbo.
"Iščemo kapacitete, od zidanih objektov do zemljišč, kjer bi lahko postavili šotore ali kontejnerje," je ob tem dodala Štrukljeva.
Brez dostojanstva
Da tak način reševanja prostorske stiske ni primeren, poleg nevladnih organizacij ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki pričakuje hiter in učinkovit odziv vlade za zaščito dostojanstva in varnosti ljudi, ki bivajo v azilnem domu. Ni prvič, da je o tem obvestil pristojne in zahteval ukrepanje.
Ob obisku spomladi letos je varuh človekovih pravic ugotovil, da izziv premajhnih nastanitvenih kapacitet ni ustrezno rešen, saj so bile maksimalne prostorske kapacitete azilnega doma, ocenjene na 350 mest, močno presežene. Prezasedenost azilnega doma za nastanjene osebe pomeni, da je objekt zapolnjen z ležišči (pogradi), tako da prosilci nimajo osebnega prostora ter prostorov za druženje in preživljanje prostega časa. Ob obisku so bili na dvorišču azilnega doma bivalni zabojniki. Razmere v teh varuh ocenjuje kot neustrezne, saj je v zabojniku, velikem 14,4 kvadratnega metra, nastanjenih tudi do šest ljudi, so nam sporočili iz kabineta varuha.
V obdobjih največje prezasedenosti naj bi bili ljudje nameščeni tudi na zložljivih posteljah na hodnikih azilnega doma. "Vse to pa po oceni varuha človekovih pravic negativno vpliva na varnost nastanjenih in zaposlenih, da o njihovem dostojanstvu niti ne govorimo," so ob tem zapisali.
Mimo standardov in temeljnih pravic
Razmere v azilnem domu po oceni varuha ne ustrezajo minimalnim standardom, kot so opredeljeni na primer v Smernicah urada EASO o pogojih za sprejem: operativni standardi in kazalniki.
Po mnenju varuha so ugotovljene pomanjkljivosti sporne zlasti z vidika pravice nastanjenih oseb do osebnega dostojanstva iz 34. in pravice do zasebnosti iz 35. člena ustave Republike Slovenije. V konkretnih primerih lahko vodijo tudi v ogrozitev njihove pravice do varnosti (34. člen ustave). Razmere, ki ne ustrezajo minimalnim standardom nastanitve, posameznike lahko odvračajo od čakanja na odločitev o mednarodni zaščiti, kar po mnenju varuha pomeni tudi poseg v pravico do azila iz 18. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
"Institucija varuha meni, da mora biti sistem nastanitve in oskrbe migrantov pripravljen na povečane prihode iskalcev mednarodne zaščite. V nasprotnem primeru lahko pride do še zahtevnejših in še bolj zaostrenih situacij tako z vidika zagotavljanja človekovih pravic kot zaščite javnega interesa (npr. na področju javnega zdravja). Varuh še poudarja, da se lahko prispeva k zmanjševanju števila iskalcev mednarodne zaščite in posledične prezasedenosti razpoložljivih kapacitet z zagotavljanjem hitrih (a obenem pravičnih) postopkov mednarodne zaščite," so še zapisali v sporočilu za Siol.net.
Najostreje pa obsoja vse poskuse držav, da bi se na prihode iskalcev mednarodne zaščite odzvale z nezakonitim zavračanjem (pushbacks), pa tudi z drugimi kršitvami človekovih pravic, med katere šteje tudi kršitve pravice dostojanstva z nezagotavljanjem dostojnih in zadostnih namestitvenih kapacitet.
