Asta Vrečko poudarila pomembnost pravice žensk do splava in upora proti vojnam

Spomnila je na moč in prizadevanja pogumnih žensk skozi zgodovino. Dodala je, da smo bili nedavno priča shodom, uperjenim proti splavu. "A vendar imamo ta trenutek tudi velikansko gibanje v Evropi, ki se zavzema za pravico do svobodnega odločanja žensk o svojem lastnem telesu. To so pravice zapisane v ustavo, najprej jugoslovansko od leta 1974, potem pa tudi v slovensko. In tega nam nihče ne more vzeti."

Upreti se genocidu v Palestini

Spomnila je, da imamo Slovenci moralno nalogo, da se upremo vojni, da se upremo genocidom, med drugim največjemu genocidu trenutno, v Palestini. "Da se zavzemamo za mir, za mir v Evropi, za mir na Bližnjem vzhodu. Nikakor pa ne smemo sodelovati pri spodbujanju še več spopadov, še več vojne in ne dopustiti, da določeni bogatijo na račun vojaške industrije."

V vseh teh krizah in vojnah praviloma najbolj nastradajo samske starejše ženske in to je nekaj, kar ne smemo pozabiti, je dodala. "Tudi na teh gospeh, na teh ženskah temelji naš narod, temeljimo mi vsi in na vseh teh so tudi bila osvobojena ta ozemlja po vojni. Tudi zato ne smemo nikoli pozabiti, da med nami živijo ljudje, ki nimajo omogočenega dostojnega življenja, ki so kdaj osamljeni in potrebujejo pomoč, pa ne le finančno, ne le socialno, ampak tudi našo osebno."

1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze se je pozneje preimenoval v Antifašistično fronto žensk (AFŽ). Odvijal se je 16., 17. in 18. oktobra 1943. Foto: STA

Enake možnosti za vse

"Danes bi vas rada spomnila na vse otroke in mlade, ki prihajajo iz deprivilegiranih okolij, na vse tiste starejše, ki zaradi krivic v življenju niso imeli možnosti si ustvariti enake varne starosti in sedaj živijo v revščini, pomanjkanju in osamljenosti," je povedala Vrečko. Dodala je, da živeti v enakopravni družbi pomeni to, da so za vse te možnosti odprte.

Ne popuščati revizionistom

Ob tem je poudarila, da mora solidarnost zaživeti tudi v slovenski politiki. "Zato se mi zdi skrajno pomembno, da ne popuščamo različnim revizionističnim poskusom, da se ne pustimo zaplesti v različne domnevne razprave ali izkazovanja različnih mnenj, kaj se je zgodilo v preteklosti. Kar se je zgodilo, so dejstva, interpretacija je stvar zgodovine," je povedala.

Kot so sporočili organizatorji dogodka, Društvo Drobnič, občina Trebnje in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Trebnje, se je 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze pozneje preimenoval v Antifašistično fronto žensk (AFŽ). Odvijal se je 16., 17. in 18. oktobra 1943.