Argentinec, ki se mu je v Sloveniji zgodil čudež

Juan Esteban de Jager najprej poudarja, da četudi se je preselil v Slovenijo, nima slovenskih korenin, njegovi predniki prihajajo iz Nizozemske, ima pa jih njegova žena. Prav to ju je pripeljalo v Slovenijo. Oba sta po izobrazbi antropologa, njegova žena pa se je v doktorski disertaciji posvetila raziskovanju slovenskih migracij v Argentino. S tega vidika sta se pred tremi leti prijavila na študijsko izmenjavo za Ljubljano.

Prišla sta za pol leta, v tem času pa se jima je tu zgodil čudež, zato sta ostala. V Argentini sta se namreč več let trudila, da bi si ustvarila družino, ko pa sta prišla v Slovenijo, je žena zanosila že prvi mesec. Ker nista želela tvegati, da bi žena potovala nazaj noseča, sta se odločila, da se otrok rodi v Sloveniji. V vmesnem času je Juan tu našel delo, okolje pa jima je tudi toliko priraslo k srcu, da sta se odločila ostati.

Novice Diana iz Moldavije: Slovenci bi lahko bili bolj veseli

Šele v Sloveniji vidi, kako nestresno je lahko življenje

Foto: Osebni arhiv Med drugim zelo cenita odlične pogoje za družinsko življenje. "Nikoli sicer nisem bil posebno zaskrbljen zaradi slabih varnostnih razmer v Buenos Airesu, pravzaprav niti nisem želel verjeti, da je tako nevarno. A odkar živim tu, se šele zavedam, kako nestresno je življenje, če ti ni treba biti neprestano na preži, se ozirati nazaj."

Sprva se mu je bilo nekoliko težko privaditi na bistveno manjše mesto, pravzaprav je imel ob selitvi v Ljubljano občutek, da se je preselil na vas. A sčasoma je ugotovil, da ima tudi Ljubljana precej družabnega in kulturnega življenja, obenem pa si po nekaj minutah hoje iz središča prestolnice lahko v gozdu, z avtom pa že ob vznožju gora. "V Argentini imamo čudovito pokrajino, a če želiš to videti, moraš potovati več ur."

Tu obožuje pokrajino, naravo in aktivnosti v naravi. Že v Argentini je zelo rad hodil v hribe in plezal, to mu je tu še toliko bližje. Zelo je navdušen nad tem, da je iz Ljubljane lahko zelo hitro ob vznožju gora in prav tako hitro tudi ob obali. Navdušujejo ga tudi letni časi. V Slovenijo je pravzaprav pripotoval pozimi in bil popolnoma navdušen nad snegom.

Novice Rusinja: Včasih mi je žal, da smo izbrali Slovenijo

Slovenci v Argentini včasih dajejo občutek, da so obstali v času

Kot študent antropologije je za Slovenijo slišal, še preden je spoznal ženo, predvsem je vedel za jugoslovansko preteklost, prav tako za veliko slovensko skupnost v Buenos Airesu. Tam namreč živi okoli 30 tisoč Slovencev. Skupnost je zelo močna, ohranjanje slovenskih običajev, tradicije in jezika je v njihovi zavesti še zelo prisotno. Vendar pa Juan pravi, da slovensko skupnost poznajo bolj ali manj tisti, ki živijo v njihovi neposredni bližini.

Sam jo je imel priložnost bolje spoznati in kot zunanji opazovalec lahko reče, da obstajajo razlike med slovenskimi izseljenci in Slovenci, ki živijo v domovini. "Zdomci se bolj trudijo ohranjati folklorne tradicije, včasih pa imaš občutek, da nimajo toliko stika s sodobno Slovenijo, kot bi bili nekoliko zamrznjeni v času. Drugače je s tistimi, ki pogosto potujejo v Slovenijo."

Medtem za Slovence v Sloveniji pravi, da se včasih premalo zavedajo potenciala, ki ga država nudi, od dobre lokacije do dostojnega življenja. Prav tako meni, da so Slovenci pogosto preveč skromni glede svoje vloge v Evropski uniji in svetu. Še več, bolj bi se morali zavedati, da je majhnost lahko velika prednost.

Foto: Osebni arhiv

Sloveniji svetuje: Ne rinite v zasebno zdravstvo

Juan v Sloveniji zelo ceni javno zdravstvo in šolstvo, ki sta po njegovi oceni zelo kakovostna sistema. Tudi Argentina ima javno šolstvo in zdravstvo, katerih kakovost pa je v zadnjih desetletjih močno nazadovala. Sam težavo vidi v konkurenci v zasebnih sistemih.

"V Sloveniji se govori o težnjah po zasebnem zdravstvu. Ker sem videl, kam lahko to pripelje, bi vam rad svetoval: ne rinite v to. Mi smo šli in rezultat je le to, da je vse bolj drago, številni si tega ne morejo privoščiti, javne storitve pa so postale manj kakovostne," omenja Juan in dodaja, da se proračuna šolskega in zdravstvenega sistema samo še krčita. Če bi z družino živeli v Argentini, bi otroke zagotovo vključil v zasebno šolo, četudi verjame v javni sistem.

Novice Francoz: Slovenci bi šli lahko že zdavnaj na ulice

Ideja se je rodila že v Argentini, a se mu tu zdi še bolj uresničljiva

Foto: Osebni arhiv Juan se v Sloveniji preživlja kot učitelj španščine, ker pa v njem vedno tli neka podjetniška žilica, se loteva novega projekta. Odpira namreč podjetje, ki se bo ukvarjalo z liofilizacijo hrane oziroma sušenjem z zamrzovanjem. Gre za postopek, s katerim odstranijo vodo iz zelenjave ali sadja, lahko pa tudi enolončnice, če želite.

"Gre za postopek oziroma hrano, ki jo uporabljajo astronavti. Idejo sem dobil v gorah, nekateri so to že imeli, ni pa tega veliko na trgu. Pravzaprav sem idejo imel že v Argentini, a je nisem uresničil. Tu se mi pa zdi še toliko bolj uresničljivo, ni konkurence, poleg tega pa veliko ljudi hodi v gore in vsi imajo domačo hrano, od sadja do zelenjave," pravi Juan, ki ima idejo, da ne bi le prodajal tovrstnih izdelkov, temveč tudi nudil storitev, da bi stranke same prinesle svojo hrano, ki bi jo on z napravo posušil.

Malo za šalo, malo zares se je, glede na to, da Slovenci v Argentini veliko društev in organizacij poimenujejo po Triglavu, odločil, da za ime podjetja uporabi najvišjo argentinsko goro, njeno ime pa je nekoliko poslovenil – imenuje se Akonkagua.