Zadeva Trenta: ali na Pogačnikovem sodišču Janši montirajo sodnike?

Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani je Marjan Pogačnik, ki je imel v preteklosti nekaj časa zamrznjen sodniški mandat, ker je bil funkcionar v vladi LDS, ki jo je vodil Janez Drnovšek. Pogačnik je bil šef kriminalistične službe v času, ko je bil notranji minister Mirko Bandelj (LDS), ki je eden od dveh ministrov v zgodovini, ki sta padla po interpelaciji. Da je 'skadriral' Pogačnika, se je Bandelj tudi sam pohvalil.

Neodvisen sodnik pod mentorstvom Primoža Gorkiča

Pri Špernjaku, ki so ga kot novega sodnika na sodišču dodatno uvrstili v sodni senat, odvetnik Janeza Janše Franci Matoz opozarja, da je leta 2016 magistriral ob mentorstvu Primož Gorkiča. Gorkič je bil ob ostrem nasprotovanju SDS zaradi vloge v aferi Patria v drugem poskusu lani izvoljen za vrhovnega sodnika, čeprav ni imel dneva sodnih izkušenj. Prvič glasov v državnem zboru ni bilo dovolj. Gorkiča so poslanci z bolj levega dela dvorane v drugo, sodni svet je pri kandidaturi namreč vztrajal z oceno, da so se poslanci prvič zmotili, izvolili v kazenski oddelek vrhovnega sodišča, ki ga vodi Branko Masleša. 

Novice Popravec: bo Levica Gorkiča le spravila k Masleši?

Ustavno sodišče je v primeru Patria soglasno med drugim ugotovilo, da sojenje ni bilo pošteno, ker se Masleša ni izločil. Gorkič je, takrat še kot profesor s pravne fakultete, to sodbo ustavnega sodišča ostro kritiziral, iz člankov, ki jih je objavljal, pa je bilo že prej  razvidno njegovo odklonilno mnenje do Janše in pritrjevanje odločitvam sodišč, ki jih je ustavno sodišče v celoti razveljavilo.

V zahtevi za izločitev Janša opozarja, da imajo mentorji vpliv na študente, in pri Špernjaku zaradi tega obstajajo objektivni in subjektivni razlogi za izločitev.

Novice Bo podjetni kritik "telebanskega ustavnega sodišča" Gorkič novi Masleša?

A vrsta nenavadnih zapletov ob določanju senata, ki bo odločal, je bila že prej, in Špernjaka najprej sploh ni bilo med izbranimi sodniki.

Kako se je zapletalo z določanjem sodnikov

V senatu, ki bi moral ta teden v sredo odločati o ugovoru premierja proti obtožnici v primeru Trenta, ugovor je Janša vložil oktobra lani, sta ob Špernjaku še Milena Turuk in Irena Škulj Gradišar. Pojasnila, kateri trije sodniki bodo odločali o pritožbi, je odvetnik Franci Matoz zahtevala že oktobra lani ob vložitvi ugovora na obtožbe.

Če bi bili razlogi za izločitev sodnikov, je to namreč treba uveljaviti takoj.  A je odvetnik od sodišča dobili odgovor, da sodnik poročevalec še ni določen in zadeva še ni predložena senatu. V začetku januarja letos pa je Tomaž Bromše po dodatni prošnji, ali lahko sporočijo sestavo, pisno sporočil, da bo sodnica poročevalka v tem primeru Milena Turuk. Na zahtevo, da naj razkrijejo sestavo celotnega senata, pa je Bromše pisno pojasnil še, da bo senat vodila predsednica Irena Škulj Gradišar, član pa bo Bernard Tajnšek. Konec februarja je Matoz prejel dodatno obvestilo, da je prišlo do spremembe, da je v senat dodeljen še nov sodnik Špernjak in da bosta zaradi tega znova določena tudi predsednik in poročevalec. Kot predsednica senata je bila pod dopis o tej spremembi podpisana Turukova.

Pozneje se je opravičila, da je bilo to po pomoti. 

Zaradi teh nenavadnih sprememb in zapletov je odvetnik Matoz zahteval podrobno dokumentacijo, kako so bili izbrani sodniki, a ta ne kaže na to, da bi bil sodni senat izbran v skladu s sodnim redom in s tem ustavo, ki določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. 

In s tem ni zagotovljeno nepristransko in pošteno sojenje.

V zahtevi za izločitev vseh sodnikov je med drugim zapisano:

"Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESCP) sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven. Gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. In prav to je podano v konkretni kazenski zadevi. V konkretni zadevi ne moremo mimo tega, da se poraja objektivni dvom v to, da je senat sestavljen namenoma za potrebe odločanja "ad personam", torej za tako, da se bo nadaljeval neupravičen kazenski postopek zoper Janeza Janšo. Namreč glede na potek odločanja v tej zadevi, imenovani "Trenta", je več kot očitno, da gre zopet (kot v zadevi Patrija) za povsem neutemeljen, za potrebe diskreditacije umetno ustvarjen kazenski postopek. Namreč, tako dolgotrajnost postopka kot tudi odsotnost vsakršnih dokazov kažeta na politično motiviran proces."

Celotno zahteva za izločitev sodnikov je takšna: