Sreda, 21. 1. 2026, 7.31
6 ur, 58 minut
9. Zimski festival Ljubljana: nepozabna doživetja za odprta ušesa
V koncertni dvorani se lahko zgodijo izjemni trenutki: zgodba, glasba in osebni občutek se povežejo v celoto, ki nas preseže. Takšni večeri ostanejo z nami še dolgo potem, ko zadnji ton utihne.
Zimski večeri imajo posebno moč – vabijo k poglobljenemu poslušanju in srečanjem z umetnostjo, ki nagovarja razum, čustva in dušo. Prav v tem duhu Ljubljana tudi letos vstopa v čas 9. Zimskega festivala, ki med februarjem in začetkom marca prestolnico preobrazi v prostor glasbenih zgodb, intimnih trenutkov in vrhunskih interpretacij. Festival ne ponuja zgolj koncertov, temveč premišljena doživetja, v katerih se srečujejo veliki umetniki, brezčasna dela in poslušalci, pripravljeni prisluhniti.
V ospredju letošnjega, devetega Zimskega festivala so glasbena dela, ki pripovedujejo močne zgodbe – o ljubezni, strasti, hrepenenju in notranjih preobratih. Od monumentalnih simfoničnih večerov do prefinjenih komornih dialogov se program razpira kot premišljen lok, v katerem ima vsak koncert svoj značaj in razpoloženje. Poslušalca vabi, da se prepusti toku glasbe, vstopi v njen svet in v njej odkrije nekaj osebnega – trenutek tišine, navdiha ali čiste lepote, ki se zasidra globoko v spomin.
Otvoritev v znamenju velike ljubezni in drame
Festival se bo 10. februarja odprl z mogočno glasbeno pripovedjo, dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Eno skladateljevih najbolj osebnih del – delo, v katerem se Shakespearova zgodba o usodni ljubezni razpira skozi razkošen orkester, zbor in soliste. Navdih zanjo pa je skladatelj črpal tako iz Shakespearove tragedije, Beethovnove simfonične govorice, kot tudi iz svoje strastne ljubezni do igralke Harriet Smithson. Pod taktirko Charlesa Dutoita bodo nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Državni zbor iz Kaunasa, Festivalski zbor Virtuozi ter solisti Cyrille Dubois, Julie Boulianne in Edwin Crossley-Mercer.
Sledili bodo večeri, v katerih se glasba povezuje z besedo in ustvarja intimnejši prostor poslušanja, kot bo literarno-glasbeni večer Ivana pripoveduje – harfa odzvanja, ki bo 12. februarja združil besedo in glasbo v prefinjeno celoto. V ospredju je zamišljen dialog treh izjemnih umetnic – slikarke Ivane Kobilca, igralke Polone Vetrih in harfistke Mojce Zlobko Vajgl. Dogodek presega klasično koncertno formo in poslušalca povabi v zadržan, kontemplativen prostor, kjer se beseda in zvok stapljata v enoten umetniški izraz.
Moč pihal: barva, ritem in izraz
V drugi polovici februarja bo Zimski festival v ospredje postavil izrazno moč pihal. Koncert razkriva barvitost pihalnih zvokov in energijo različnih glasbenih tradicij. Slokar kvartet pozavn, ena najuglednejših in najdlje delujočih zasedb te vrste na svetu, bo 17. februarja nastopil z raznolikim programom, ki razkriva tehnične in zvočne razsežnosti pozavne. Pod umetniškim vodstvom Branimirja Slokarja bo kvartet skupaj z gosti s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana poslušalcem ponudil raznolik glasbeni lok.
Že naslednji večer, 18. februarja, bo festival zazvenel v drugačnem razpoloženju. Ensemble Dissonance bo skupaj s španskima gostoma, dirigentom Miguelom Ángelom Navarrom in trobentačem Vicentejem Camposom, ustvaril koncert, prežet z ritmom, barvami in toplino. Program bo povezal baročna dela, klasične oblike in sodobnejše glasbene poglede ter pokazal, kako se lahko tradicija in sodobna interpretacija srečata v živem, neposrednem dialogu z občinstvom.
Mladi pianisti in prihodnost klavirja
Posebno mesto v festivalu ima klavir. Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana bo predstavilo mlade pianiste iz različnih držav, ki s svojo energijo in interpretacijami napovedujejo prihodnost pianistične umetnosti. Tekmovanje pod umetniškim vodstvom Epifania Comisa in predsedstvom profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak združuje svežo energijo mladih glasbenikov z dolgoletno tradicijo.
Klavirski epilog z mojstrom
Vrhunec klavirskega dela festivala pa bo recital Grigorija Sokolova, enega najvidnejših pianistov našega časa, čigar poglobljeni nastopi slovijo po izjemni zbranosti, barvni občutljivosti in redki sposobnosti, da poslušalca povsem potegnejo v glasbeni trenutek. Njegov nastop bo 2. marca sklenil festivalsko zimsko zgodbo.
Glasba je zavetje zimskih večerov
9. Zimski festival tako tudi letos potrjuje, da klasična glasba ni oddaljena ali zaprta sama vase, temveč živa umetnost, ki nagovarja sodobnega poslušalca. V razponu od velikih simfoničnih pripovedi do intimnih glasbenih dialogov ponuja priložnost, da se za trenutek umaknemo iz vsakdanjega ritma in se prepustimo poslušanju.
