Sreda, 7. 2. 2024, 21.33
2 meseca, 2 tedna
Prešernova nagrajenca sta Erika Vouk in Henrik Neubauer #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,06
Najvišje državno priznanje s področja kulture, Prešernovo nagrado za življenjsko delo, sta prejela pesnica Erika Vouk in baletnik ter koreograf Henrik Neubauer.
Današnja državna proslava pred slovenskim kulturnim praznikom je namenjena počastitvi letošnjih Prešernovih nagrajencev. Navzoče je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nagovoril predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič. "Umetniki so podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost ter za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo," je med drugim povedal.
Z letošnjo Prešernovo nagrado za življenjsko delo so letos počastili pesnico Erike Vouk, katere pesniški opus na zunaj označuje prečiščen izraz in urejena geometrija verzov, kot so zapisali v utemeljitvi.
Najvišje državno priznanje s področja kulture je prejel tudi baletnik in koreograf Henrik Neubauer, nestor baletne umetnosti tako pri nas kot v svetu.
"Prešernovo srečevanje z njegovimi nemškimi sodobniki in somišljeniki je najprej pokazalo, da lahko velike ideje in forme zrastejo tudi na majhnih travnikih, na kar doma radi pozabljamo. In da trajajo preko časov in meja," je v govoru poudaril Jožef Muhovič.
Nagrajenci Prešernovega sklada
Na področju literature je za svojo poezijo nagrado prejela pesnica Miljana Cunta. Nagrada za področje uprizoritvenih umetnosti je šla v roke dramske igralke Jane Zupančič, za glasbo pa mezzosopranistki Nuški Drašček.
Nagrajenec s področja likovnih in novomedijskih umetnosti je akademski slikar, ilustrator in stripar Ciril Horjak. Področje avdiovizualne umetnosti letos zastopa režiserka in scenaristka Sara Kern, nagrado za področje arhitekture in oblikovanja pa so podelili Tomatu Koširju, oblikovalcu vizualnih sporočil.
Prešernovo poezijo so predstavili naturščiki
Program je bil v znamenju Prešernove poezije v izvedbi predstavnikov različnih generacij in poklicev – od študentke in redovnice do upokojenca. "Prešeren je bil pesnik. Gnan od ustvarjalne nuje ni pesnil zgolj zato, da bi dvesto let pozneje o njegovih verzih pisali doktorske disertacije in bi jih recitirali profesionalni dramski umetniki, ampak da bi šle med ljudi. Da bi jih brali in vzljubili ljudje vseh starosti, stanov in usmeritev," je o konceptu proslave povedal njen avtor Gregor Čušin.
Program je bil v znamenju Prešernove poezije v izvedbi predstavnikov različnih generacij in poklicev – od študentke in redovnice do upokojenca.
Prešernovi poeziji je sledila baletna predstava Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga, ki se opira na slovenske mitološke začetke in bogato pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Vlogi Povodnega moža in Urške so zaupali Sytzeju Janu Luskeju in Monji Obrul, na odru pa so ju spremljali plesalke in plesalci Baletnega ansambla SNG Maribor.
