Četrtek, 17. 8. 2023, 22.23
1 leto, 3 mesece
58 domov popolnoma uničenih, več kot 400 začasno neuporabnih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,79
Osebe iz uničenih domov so trenutno nastanjene pri sorodnikih in znancih, nekatere pa tudi v turističnih namestitvah.
V uničujočih poplavah, ki so prizadele predvsem Koroško in Gorenjsko, je bilo po zadnjih podatkih popolnoma uničenih 58 domov, pravi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič ob tem opozarja, da bi morali razmišljati o nadomestnih gradnjah ne le za ljudi z uničenimi domovi, ampak tudi za tiste, katerih hiše so sicer še vseljive, a se postavlja vprašanje, kako jih bomo zaščitili v prihodnje. Posvaril je tudi, da je v zvezi z nadomestnimi gradnjami treba rešiti še številne odprte dileme, saj bi se lahko v nasprotnem primeru v najslabšem primeru zgodilo celo to, da bi jih morali po postavitvi odstraniti.
Med dolgoročnimi rešitvami, ki jih vlada pripravlja za pomoč ljudem, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo, so nadomestne gradnje, pri čemer bi morale zemljišča priskrbeti, komunalno opremiti in prostorsko umestiti občine, država pa bi nato skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov, pravi premier Robert Golob. Bolj kot postavitev ga skrbi dolgoročnost postopkov pri umeščanju v prostor, ki zdaj lahko trajajo tudi sedem let.
Golob: Vse je izgubilo mogoče celo tisoč družin
Postavlja se tudi vprašanje, koliko nadomestnih objektov bi sploh potrebovali. "Dejstvo je, da je v Sloveniji prizadetih po eni oceni med 10 in 15 tisoč družin oziroma domov, nekateri izmed njih, mogoče tisoč, so izgubili vse," je v ponedeljek, na dan solidarnosti, v Komendi med ogledom posledic poplav dejal premier Robert Golob.
Šestan: Občine za dodatna bivališča niso prosile
A poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan nam je slabih 14 dni po uničujočih poplavah pojasnil, da je bilo po podatkih, ki so jih zbrale občine, poplavljenih več tisoč stanovanjskih objektov, od tega je 58 hiš popolnoma uničenih, začasno neuporabnih pa jih je nekaj več kot 400.
"Kot poročajo občine, so osebe iz teh domov nastanjene pri svojcih, sosedih ali v turističnih zmogljivostih, recimo na kmečkih turizmih in podobno," je pojasnil in dodal, da občine države za zdaj niso prosile za dodatne namestitve, kot so na primer bivalni kontejnerji. Tudi če bi občine za to prosile, bi po Šestanovih besedah v prvih dneh po katastrofi na prizadeta območja kontejnerje težko dostavili.
Prebilič: Obvladovanje voda nam ne gre najbolje od rok
Glede na Šestanove besede o 58 hišah, ki ne bodo nikoli več vseljive, se zdi, da bo potreba po nadomestnih bivališčih veliko manjša, kot je bilo mogoče sklepati po Golobovih ponedeljkovih besedah, a predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Kočevja Vladimir Prebilič meni, da bi morali razmišljati tudi o nadomestnih gradnjah za hiše, ki so bile poplavljene, a so še primerne za bivanje, saj se postavlja vprašanje, kako jih bomo zaščitili v prihodnje.
Vladimir Prebilič je opozoril, da se zdaj ukvarjamo samo z nadomestnimi gradnjami za bivanjske objekte in da do gospodarskih objektov, ki so prav tako bili morda bili že večkrat poplavljeni in bi jih morda bilo smiselno preseliti, sploh še nismo prišli.
"Želel bi si, da bi bilo število nadomestnih gradenj manjše, a mislim, da bi bilo odgovorno vsaj srednjeročno razmišljanje, ali se lahko za zalite hiše, ki so sicer vseljive, najde kakšna možnost relokacije. Dejstvo je, da nam obvladovanje voda in poplavnih območij, kot kaže, ne gre najbolje od rok, zato mislim, da bi bilo vseeno dobro razmišljati o tem, da bi za tiste objekte, ki so bili zaliti, iskali nadomestna zemljišča," je pojasnil Prebilič.
Koliko nadomestnih zemljišč in gradenj v resnici potrebujemo, bomo po njegovih besedah vedeli šele takrat, ko bomo imeli podatek o porušenih hišah, ki ne smejo biti več na novo postavljene na isti lokaciji, poplavljenih hišah, ki so sicer vseljive, a je vprašanje, kako jih bomo zaščitili v prihodnje, in ko bodo preverjeni vsi prostorski načrti in bo ugotovljeno, ali so nemara tudi zemljišča, ki še niso pozidana v tem trenutku, pa so mogoče predmet prihodnje pozidave, lahko še vedno gradbena ali bi jih bilo treba opustiti in nadomestiti z drugimi.
"Bistveno je, da država in lokalne skupnosti dosežejo soglasje o tem, da se zemljišča, ki so morebiti ogrožena, izloči iz zazidljivih območij," je poudaril.
"Občine virov za komunalno opremljanje nadomestnih zemljišč nimajo"
V zvezi z nadomestnimi objekti se sprašuje, kdo jih bo komunalno opremil, saj tudi nadomestni objekt potrebuje priključek na elektriko, vodo in kanalizacijo, v nasprotnem primeru je namreč neprimeren za bivanje: "Mogoče gremo morda prehitro v te zgodbe in bi bilo treba nasloviti ta vprašanja. Občine namreč teh virov za komunalno opremljanje negradbenih parcel ta trenutek nimajo. Jih bo našla država?"
Še pomembnejše vprašanje, ki se mu postavlja, pa je povezano z lastništvom kmetijskih zemljišč, na katerih bi bili postavljeni ti objekti: "Mi ne moremo kmetu Poldetu vzeti njive in reči: 'To ne bo več tvoje.' Ne vem, ali imamo za to pravno podlago, ker kolikor sem nazadnje razumel, živimo v državi, kjer je zasebna lastnina sveta stvar. Tega ne moremo delati. Vprašanje je tudi, ali bo ta kmet dobil kakšno nadomestilo ali najemnino za svoje zemljišče. O tem se je treba dogovoriti, sicer se nam v najbolj črnem scenariju lahko zgodi, da bomo nekaj ustvarili, potem pa bo iz morda kake škodoželjnosti, jeze ali razočaranosti kogarkoli to treba celo umakniti. Preden se spustimo po tem toboganu, moramo imeti vse te dogovore."
Ob tem je na koncu opozoril, da se zdaj ukvarjamo samo z nadomestnimi gradnjami za bivanjske objekte in da do gospodarskih objektov, ki so prav tako bili morda že večkrat poplavljeni in bi jih morda bilo smiselno preseliti, sploh še nismo prišli.
