Četrtek, 24. 5. 2018, 4.00
6 let, 6 mesecev
Analiza
Za kaj smo se borili ali kako je vojna proti tajkunom postala farsa
Način, kako želi največji srbski tajkun Miodrag Kostić zavladati Gorenjski banki, je enak praksi "tajkunskih" prevzemov slovenskih podjetij iz prejšnjega desetletja. Zakaj torej njegovo početje ne moti domačih regulatorjev in države?
Pred dobrim desetletjem je bila Slovenija v znamenju "tajkunizacije". To je bil čas, ko so slovenska podjetja drugo za drugim prehajala v roke menedžerjev in finančnih holdingov. Delnice so pod mizo kupovali s posojili, najetimi pri domačih ali tujih bankah, in to po zgodovinsko visokih cenah.
Ob molku regulatorjev, ki so jim že pred tem dovoljevali obvladovanje podjetij brez objavljanja ponudb za prevzem, so postajali gospodarji Slovenije.
Dobrih deset let pozneje se "tajkunski" model prevzemanja podjetij, ki se mu je Slovenija odrekla tako na zakonodajni kot politični ravni, ponavlja. Le da tokrat pri prevzemanju ene od slovenskih bank.
Kostićev načrt za obvladovanje banke
Gorenjska banka, osma največja banka v državi, je že dve leti na muhi Miodraga Kostića, največjega srbskega tajkuna, in njegove Agroindustrijske komercialne (AIK) banke.
Poročali smo že, da je Kostić v zadnjih mesecih našel novo pot do njenega obvladovanja. Izkoristil je dejstvo, da Sava kot največja lastnica banke po odločbi Banke Slovenije v Gorenjski banki že tri leta nima glasovalnih pravic.
V začetku tedna je zahteval sklic skupščine, na kateri bodo delničarji odločali tudi o imenovanju novih nadzornikov. Pri tem bo imela zaradi nove razporeditve glasovalnih pravic AIK Banka prvo in zadnjo besedo. Kostić v zahtevi za sklic skupščine za člane nadzornega sveta Gorenjske banke predlaga:
- ekonomista Jurija Bajca, nekdanjega svetovalca predsednika srbske vlade Borisa Tadića,
- nekdanjega člana upravnega odbora AIK Banke Tima Umbergerja, ki prihaja iz družbe East Capital, in
- Vladimirja Sekuliča, predsednika uprave Kostićeve borznoposredniške družbe M&V Investments, lastnice AIK Banke.
V nadzornem svetu Gorenjske banke bo še naprej sedela Jelena Galić, izvršna direktorica AIK banke. To posledično pomeni, da bo Kostić obvladoval štiri od sedmih članov nadzornega sveta, čeprav ima AIK Banka uradno v lasti le 32,5 odstotka delnic Gorenjske banke.
Miodrag Kostić očitno že danes dobro ve, o čem bodo jutri odločali na Gorenjski banki.
Kostićev model je model slovenskih "tajkunov"
Način Kostićevega prevzemanja banke je tako v resnici preslikava modela, ki so ga pri obvladovanju slovenskih podjetij uporabljali nekdanji slovenski "tajkuni".
Prvič, Kostić v nadzornem svetu očitno vidi le orodje za lastno obvladovanje banke. Dokumenti, ki smo jih prejeli, namreč razkrivajo, da je Kostić želel skupščino na vsak način želel izsiliti. Svoje predloge kandidatov za nadzorni svet je namreč že pred tednom dni poslal na Gorenjsko banko.
Pet dni pozneje se je skupščino odločil sklicati kar sam. To je utemeljil s pojasnilom, da obstoječi nadzorni svet Gorenjske banke na dnevnem redu seje, ki bo danes, "problematike izvolitve članov nadzornega sveta sploh ni predvidel".
S tem je razkril, da ima že danes natančen vpogled v delo organa, ki mora po slovenskem gospodarskem pravu predstavljati interese vseh lastnikov.
Spomnimo, ena najšibkejših točk domačega korporativnega upravljanja podjetij v obdobju "tajkunizacije" so bili prav šibki nadzorniki, tako imenovani "telefoni", ki so bili neposredno podrejeni lastnikom ali celo upravam. Razlika je, da je v Kostićevem primeru govora o banki, ki je po naravi podvržena toliko strožji regulaciji.
Jelena Galić (levo), članica nadzornega sveta v Gorenjski banki
Na Banki Slovenije so nam pojasnili, da nadzorniških postopkov ne morejo komentirati. Ob tem velja opozoriti, da ima Kostić dovoljenje za nakup le do 33 odstotkov Gorenjske banke. Za povečanje tega deleža bi moral skozi nov postopek.
Ali in na kakšen način bo Banka Slovenije morda preprečila, da bi Kostić uveljavljal glasovalne pravice, ki bodo krepko presegale njegov lastniški delež, ni znano.
Delniška parkirišča
Drugič, Kostič bo Gorenjsko banko de facto obvladoval, ne da bi jo lastniško prevzel. Njena največja lastnica je še vedno Sava, katere najpomembnejši delničar je država, natančneje Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (v njenem imenu na skupščinah glasuje SDH).
Še enkrat velja poudariti, Sava na prihajajoči skupščini pri odločanju o nadzornikih Gorenjske banke ne bo imela nobene besede.
Na enak način, torej prek podjetij, ki uradno niso imela v lasti večine delnic, so svoj poslovni imperij nekoč obvladovali domači "tajkuni", recimo Boško Šrot.
Tudi Boško Šrot je nekoč svoj poslovni imperij obvladoval prek podjetij, ki uradno niso imela v lasti večine delnic. Tretjič, Kostić je Gorenjsko banko dokazano kupoval prek delniških parkirišč. Ko še ni imel dovoljenja za lastništvo več kot 20 odstotkov Gorenjske banke, se je v njenem lastništvu z manjšim paketom delnic pojavila Hipotekarna banka iz Podgorice, ki jih je po pridobitvi dovoljenja prodala Kostiću.
Po naših informacijah delnice Gorenjske banke zdaj kupuje borznoposredniška družba Ilirika. Pri Zavarovalnici Triglav, ki ima v lasti dobre štiri odstotke delnic, naj bi opravila poizvedbe za nakup. Ali to počne v dogovoru s Kostićem, ni mogoče preveriti, naši viri pa domnevajo, da sta usklajena.
Pri tem je ključno vprašanje, kdo financira omenjeni nakup, saj vrednost Triglavovih delnic znaša skoraj pet milijonov evrov.
Kostić dobro ve, zakaj ne želi objaviti prevzema
In četrtič, tudi Kostić se, enako kot nekoč "tajkuni", na vse pretege upira objavi prevzemne ponudbe.
Kot že omenjeno, ima AIK Banka v lasti 32,5 odstotka delnic Gorenjske banke. Če bi presegla prag 33 odstotkov, bi morala objaviti prevzem. Manever z nadzorniki bo Kostiću omogočil, da mu preostanka delnic ne bo treba odkupiti še vsaj pet let, s čimer bo prihranil okrog 70 milijonov evrov.
Obstaja še en, verjetno pomembnejši razlog, zakaj se Kostić izogiba objavi prevzema. Spomnimo, AIK Banka je že decembra lani iz neznanega razloga objavila kar dve nameri za prevzem Gorenjske banke. Ker v mesecu dni po tem ni objavila prevzemne ponudbe, tega po slovenski prevzemni zakonodaji ne sme storiti v prihodnjem letu dni, torej do januarja 2019.
Povedano drugače: če bi Kostić pridobil več kot 33 odstotkov delnic, bi se do januarja 2019 sam izločil iz igre za Gorenjske banke, saj bi zaradi kršitve zakonodaje ostal brez glasovalnih pravic, hkrati pa ne bi smel objaviti prevzemne ponudbe. V tem času pa bi se že zamenjal nadzorni svet, v katerega bi prišli ljudje, ki mu ne bi bili po volji.
Kakšna je igra AIK banke?
Prav to je zelo verjetni razlog, da Kostić trenutno ne želi več kupovati dodatnih paketov delnic Gorenjske banke.
AIK Banka ima sicer že več mesecev podpisan sporazum s konzorcijem večjih lastnikov Gorenjske banke o prodaji njihovih delnic. V veljavo je stopil konec aprila, ko je Kostić izpolnil ključni odložni pogoj in v nenavadnih okoliščinah pridobil soglasje srbske centralne banke za prevzem Gorenjske banke.
Toda Kostić se je iz tega posla čez noč umaknil in raje odločil, da delnice Gorenjske banke kupuje ločeno, torej od posameznih lastnikov. To pa je pomenilo, da so nekateri ostali na suhem, recimo Zavarovalnica Triglav.
Na tej točki se zgodba še bolj zaplete. Po nekaterih interpretacijah omenjeni sporazum Kostiću nalaga obveznost za nakup vseh paketov delnic Gorenjske banke. Gre torej za dejansko opcijo.
Kaj v Gorenjski banki počne ATVP?
To pa bi moralo zanimati tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Spomnimo, leta 2008 so mediji razkrili, da je Igor Bavčar s podjetji iz kroga NFD Staneta Valanta podpisal sporazum, s katerim si je zagotovil predkupno oziroma opcijsko pravico na četrtini delnic Istrabenza. Agencija je vsem vpletenim takoj zatem odvzela glasovalne pravice.
Se lahko to zgodi tudi v Gorenjski banki?
“ATVP kot nadzornik trga finančnih instrumentov pozorno spremlja lastniške spremembe v Gorenjski banki, za katero se uporabljajo določbe Zakona o prevzemih. Vse informacije, s katerimi razpolaga ATVP, so zaupne,” odgovarjajo na agenciji, ki jo vodi Miloš Čas.
Četudi je dejanski vpliv posameznega delničarja na skupščini zaradi različnih razlogov na skupščini večji glede na število delnic, ki jih ima, so vsa nadzorna pooblastila ATVP po zakonu vezana le na to, koliko odstotkov vseh delnic ima v lasti, so še dodali v agenciji.
22