Združitve briških in koprskih vinogradov ne bo

Briškim vinogradnikom se očitno ne bo uspelo prebiti v zadnji krog za nakup družbe VinaKoper. Kot edini tako imenovani strateški kupec naj bi oddali daleč najnižjo ponudbo, vsega nekaj več kot tri milijone evrov.

S prevzemom koprske družbe so želeli narediti prvi korak pri gradnji tako imenovanega obalno-kraškega vinskega stebra in večji povezavi med vinarji na tem področju. Toda združitve, ki so si jo želeli zlasti lokalni veljaki, očitno ne bo.

V tekmi za VinaKoper precej bolje kaže trem ponudnikom, katerih osnovna dejavnost so nepremičninski posli. To so:

Vinska klet Goriška brda, ki jo vodi Silvan Peršolja, naj bi za VinaKoper oddali daleč najnižjo ponudbo. Foto: STA , - družba Metalka Commerce, ki jo obvladuje poslovnež Marjan Pišljar, pred kratkim pa je za milijon evrov kupila mariborsko vinsko klet Vinag,

- podjetje The Palm Capital, katerega končni lastnik ima sedež v Dubaju. Za njim naj bi stal znani primorski igralničar Mitja Peternel, ki ima na Obali v lasti Casino Portorož in Casino Riviera. Skupaj s partnerji na veliko vlaga tudi v hotelske nepremičnine,

- družba BSL, ki je lastnica garažne hiše pod Trgom republike v Ljubljani, vlaga pa tudi v številne druge nepremičninske naložbe. Vodi jo vplivni odvetnik Andrej Toš, znan iz afere Smelt in SIB Banka.

Za polovico družbe Adriafin, ki ima v lasti večinski delež VinaKoper in jo prodaja Istrabenz, so omenjeni ponudniki po naših informacijah pripravljeni plačati med 3,8 in štirimi milijoni evrov.

Podjetje VinaKoper, ki je največji pridelovalec malvazije in refoška, že več kot 70 let pa goji trto na večinoma državnih zemljiščih, bo tako očitno prepuščeno novemu lastniku, ki o osnovni dejavnosti ne ve veliko.

Novice Koprski vinogradi na radarju nepremičninskih špekulantov

Stiskajo jih tuji vinarji

VinaKoper tako kot drugi naši vinarji deluje na zahtevnem domačem trgu. V Slovenijo namreč vstopa vedno več tujih dobaviteljev vin, ki so za prodor na trg izkoristili zlasti tuje diskontne trgovce. Hkrati se spopadajo s cenovnimi pritiski velikih trgovcev.

Domače vinarje bi lahko pred hudo konkurenco rešila le povezovanje in skupni nastop ne le na domačem, ampak tudi tujih trgih. Ob tem bi morali veliko več denarja nameniti za trženje in s tem za dvig prepoznavnosti slovenskih vin v tujini.

Foto: Vinakoper To se kaže tudi v poslovanju družbe. Medtem ko podatkov za leto 2018 podatkov še ni, so v letu pred tem prodali tri odstotke manj vina in skoraj osem odstotkov manj od načrtov. Najslabše je bilo pri prodaji vina na tuje trge, kjer so za več kot tretjino zaostali za načrti.

Kakšne načrte imajo omenjeni trije ponudniki z družbo in kako nameravajo preobrniti njeno poslovanje, ni znano.

Ali so preverjali izvor sredstev?

Naši viri pa opozarjajo na nekatere nenavadne okoliščine prodajnega postopka. Vsi ponudniki, ki za VinaKoper ponujajo največ, naj bi zagotovili, da imajo dovolj lastnih sredstev za nakup. Toda analiza njihovega poslovanja in lastništva razkriva drugačno sliko.

Andrej Laznik, predsednik uprave Istrabenza Foto: STA , Zato se že odpira vprašanje, ali so prodajalci preverili, ali oddane ponudbe ustrezajo razpisnim pogojem in ali so izjave, podane v ponudbi, resnične. Vsi ponudniki so namreč morali dokazati izvor denarja, s katerim bi financirali nakup vinarja.

Za nadaljevanje postopka bo odločilnega pomena, ali bo komisija preverila verodostojnost oddanih ponudb ter ali bo izločila tiste, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem.

Visoko zadolženi nepremičninski mogotec

Metalka Commerce, ki je nedavno že kupila propadlo mariborsko vinsko klet, zdaj pa se poteguje za bistveno večjega vinarja, je namreč visoko zadolžena. Po podatkih iz leta 2017 ima za več kot 20 milijonov evrov finančnih obveznosti.

Za družbo naj bi stal vplivni poslovnež Marjan Pišljar, znan po nepremičninskih poslih v prestolnici in posojanju denarja po obrestih, ki bi jih lahko označili za oderuške.

Visoki dolgovi mu v zadnjih letih niso preprečevali, da ne bi vlagal v številne nepremičninske projekte in tudi finančne naložbe. Pri nekaterih je tudi dobro zaslužil. Kot smo poročali, je ob preprodaji nekdanje stavbe ACH na račun državne Save Re ustvaril 1,5 milijona evrov dobička.

Pišljarja so zanimale tudi betonarne, kamnolomi, gradbena podjetja, premoženje iz stečaja SCT, celo pridelava zelenjave ...

Novice Zgodba o Trumpu iz Rovt: od mark s Kosova do milijonov iz državnih podjetij

Igralničar iz Dubaja

Pri preostalih dveh interesentih pa gre za podjetji, katerih lastništvo vodi v davčne oaze oziroma države, iz katerih ni mogoče pridobiti nobenih podatkov o poslovanju.

Podjetje The Palm Capital je v lasti istoimenskega podjetja iz Dubaja, enega od Združenih arabskih emiratov. Tja je v začetku leta 2017 svoje stalno bivališče preselil Mitja Peternel, ki naj bi bil tudi končni lastnik interesenta za VinaKoper.

Casino Portorož Foto: STA , Peternel je direktor in po naših informacijah tudi eden od treh lastnikov igralnic Casino Portorož in Casino Riviera. Obvladuje ju z dvema partnerjema, celjskim nepremičninskim mogotcem Aleksandrom Jančarjem in ljubljanskim kraljem betona Rokom Furlanom.

Med njimi ima vsaj uradno največ premoženja Jančar, ki je prevzemal številne hotelske in druge nepremičnine na Obali. Nazadnje je kupil Hotel Marita v Portorožu in ga preimenoval v Boutique Hotel Portorose. Med solastniki je bil sprva tudi Peternel.

Ali bi bila med financerji nakupa VinaKoper tudi Jančar in Furlan, ni znano.

Nepremičninarji, ki bi sodelovali s kmetijsko zadrugo

Za lokalno okolje in interese bi bilo podjetje BSL morda kot edini sprejemljiv kupec. Napovedal je namreč sodelovanje s kmetijsko zadrugo Agraria Koper, ki ima v lasti 20 odstotkov družbe VinaKoper, in nadaljevanje njihove strategije.

Toda tudi pri BSL sta glavni dejavnosti trgovanje in upravljanje nepremičnin. Glede na uradno strategijo vlagajo v naložbe, pri katerih sta med glavnimi cilji dolgoročna rast in ohranjanje vrednosti naložbe, manj pa tekoča donosnost in dividende.

Trg republike v Ljubljani. Foto: Ana Kovač Podjetje BSL je ustanovil odvetnik Andrej Toš, svetovalec nekdanje mestne oblasti in nekdanji predsednik nadzornega sveta Holdinga Ljubljana. Pozneje je svoj delež prodal, vsaj na papirju, med njegovimi lastniki pa so bila podjetja iz Liechtensteina, s Kajmanskih otokov in nazadnje iz Švice.

Toš se je pred časom zapletel v sodni spor z Mestno občino Ljubljana zaradi lastništva ploščadi na Trgu republike. Dolgoletno pravdanje se je leta 2011 končalo s sodno poravnavo, po kateri je občina postala lastnica ploščadi, BSL pa lastnik garažne hiše pod trgom.

Po zadnjih podatkih imajo za pet milijonov evrov nepremičnin in štiri milijone evrov najetih posojil. Med drugim upravljajo bungalove v Portorožu, vilo v Kranjski Gori in apartmaje na Beethovnovi ulici v Ljubljani.