Petek, 5. 5. 2023, 10.08
11 mesecev, 4 tedne
Vasle: Denarna politika bo restriktivna do znižanja inflacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Ob vztrajanju visoke inflacije, zlasti osnovne, se je svet ECB v četrtek odločil za vnovičen dvig ključne obrestne mere. "S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bo denarna politika dovolj restriktivna toliko časa, da se bo inflacija v doglednem času približala ciljni ravni dveh odstotkov," je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Boštjan Vasle je znova opozoril, da morajo biti ob tem ukrepi vseh ekonomskih politik usklajeni. "Pomembno je, da so ukrepi fiskalne politike za zaščito gospodarstva pred visokimi cenami energentov začasni in ne prispevajo k inflacijskim pritiskom, ki bi terjali odločnejši odziv denarne politike," je pojasnil.
Odločanje na četrtkovi seji sveta Evropske centralne banke (ECB) so po njegovih besedah zaznamovali nekoliko izboljšane razmere v svetovnem in domačem gospodarstvu, še vedno visoka skupna in zlasti osnovna inflacija ter učinkovanje dosedanjih dvigov ključnih obrestnih mer in njihovega prenosa v bančni sistem.
Ob izboljšanih gospodarskih razmerah se je gospodarska rast evrskega območja v začetku leta nekoliko okrepila. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo nadaljevanje krepitve rasti v drugem četrtletju, glavni dejavnik tega so storitvene dejavnosti. Trg dela ostaja v znamenju nizke brezposelnosti, visokega pomanjkanja delavcev in krepitve rasti plač.
Inflacija je bila aprila v evrskem območju sedemodstotna. Glavna njena dejavnika sta bila visoka rast cen hrane in 5,6-odstotna osnovna inflacija. Glavna tveganja za višjo inflacijo ostajajo nadaljnji prenos preteklih stroškovnih pritiskov, morebitna pospešena rast plač in profitnih marž ter vztrajno zvišanje inflacijskih pričakovanj, je navedel.
"Negotovosti na finančnih trgih, povezane z bančnim sektorjem, so se v evrskem območju umirile," je menil Vasle. V ospredju so bili predvsem stabilni gospodarski obeti za evrsko območje in skrbi glede visoke inflacije. Posledično so pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike ECB znova začela naraščati, kar je vplivalo na zviševanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic v vseh državah evrskega območja, ki pa ostajajo pod ravnmi z začetka marca.
Sedmo zaporedno zvišanje obrestnih mer
ECB je v četrtek skladno s pričakovanji sedmič zapored zvišala osrednje obrestne mere za območje evra. Dvig je bil za 0,25 odstotne točke nižji od predhodnih, vseeno pa se s tem nadaljuje rekorden niz zaostrovanja evrske denarne politike. Od julija lani so tako obrestne mere narasle za 3,75 odstotne točke.
