Četrtek, 4. 5. 2023, 11.54
11 mesecev, 4 tedne
Sredstva propadlih bank v ZDA presegajo tista iz velike recesije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,17
14
Vse depozite in večino sredstev banke First Republic prevzema banka JPMorgan Chase.
Tri ameriške banke, ki so propadle v letošnjem letu, so imele v upravljanju več sredstev kot vseh 25 bank skupaj, ki so propadle leta 2008 in sprožile največjo finančno-gospodarsko krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja.
V veliki recesiji leta 2008, ki jo je sprožil propad ene največjih investicijskih bank ZDA Lehman Brothers, je bankrotiralo 25 ameriških bank. Skupna vrednost depozitov in drugega premoženja je znašala 373,6 milijarde dolarjev, kažejo podatki Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov (FDIC).
Dve leti kasneje je v ZDA bankrotiralo rekordno število bank − 157, ki so upravljale z "le" 96,5 milijarde dolarjev sredstev.
Vse tri banke so imele nekaj skupnega
Letos je po marčevskem bankrotu bank Silicon Valley in Signature na praznik dela ugasnila še banka First Republic. Po podatkih FDIC so imele vse tri banke skupaj v upravljanju 548,5 milijarde dolarjev. Vse tri banke so imele isto računovodsko in revizorsko podjetje − KPMG, kar v javnosti že sproža pomisleke o kredibilnosti tega podjetja, enega od štirih največjih tovrstnih podjetij na svetu.
Tudi če upoštevamo 170,9 milijarde dolarjev "izgubljenih sredstev" v recesijskem letu 2009, je izguba v prvih štirih letošnjih mesecih še vedno večja kot leta 2008 in leta 2009 skupaj. In do konca leta je še osem mesecev. Čeprav ameriške banke vlagatelje mirijo, da so njihove vloge na varnem, je podobno pretekli teden zagotavljalo tudi vodstvo First Republic. Zgodilo se je drugače. Finančno ministrstvo ZDA zagotavlja, da ameriški bančni sistem ostaja trden in odporen.
Banka Silicon Valley sprožila pretres
Marčevski kolaps banke Silicon Valley, ki je veljala za glavnega posojilodajalca tehnološki industriji, je sprožil krizo v ameriškem bančnem sistemu. K pretresom je pripomoglo agresivno zviševanje obrestnih mer centralne banke, saj so imele nedavno propadle banke ob drugih težavah tudi težave s tem, da se niso ustrezno zaščitile pred rastjo obrestnih mer. Številni vlagatelji so sredstva iz bank preložili v večje institucije, ki so po njihovi oceni prevelike, da jih v morebitni krizi ne bi reševala država.
Pretresi so se marca razširili tudi v Evropo, kjer je v težave zašla druga največja švicarska banka Credit Suisse. Njeni komitenti so samo v prvih treh mesecih letos z bančnih računov dvignili 61,2 milijarde švicarskih frankov (62,5 milijarde evrov). Zdaj jo prevzema največja švicarska banka UBS.
14