Ponedeljek, 20. 3. 2023, 22.16
1 leto, 1 mesec
So to pošasti iz prihodnosti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,92
10
Banke v bančni četrti v Frankfurtu.
V zadnjih dneh se nad nekaterimi bankami po svetu zgrinjajo črni oblaki. Nedavno je propadla ameriška Silicon Valley Banka. V podobnih težavah pa se je tostran Atlantika znašla tudi švicarska banka Credit Suisse. To je zdaj kupila banka UBS. Za nekatere gospodarske analitike bo tako nastala t. i. pošastna banka.
Desetega marca letos so ameriški regulatorji zaprli Silicon Valley Bank (SVB) in prevzeli nadzor nad njenimi vlogami. To so mediji opisali kot največji propad banke po Lehman Brothers leta 2008 oziroma največji propad banke po svetovni finančni krizi. Delnice SVB so strmoglavile, potem ko je banka objavila, da je pri prodaji vrednostnih papirjev za zbiranje sredstev izgubila 1,8 milijarde dolarjev.
Težave švicarskega velikana
Poleg SVB so regulatorji zaprli tudi newyorško banko Signature, ki je imela prav tako kot SVB veliko nezavarovanih vlog. Komaj se je bančni svet po nekajdnevni paniki malce umiril, že je udarila novica o težavah slovite in svetovno znane švicarske Credit Suisse. Ta druga največja švicarska banka se je znašla v težavah, potem ko je največja delničarka banke, Savdska nacionalna banka, sporočila, da ji ne more zagotoviti nobene nadaljnje finančne pomoči.
Morebitni zlom švicarskega velikana, ki mu je takoj priskočila na pomoč švicarska država s finančno injekcijo, je preprečila največja švicarska banka UBS. Ta je v nedeljo kupila Credit Suisse za 3,25 milijarde dolarjev. Posel je v veliki meri omogočila švicarska vlada, ki je UBS dala garancijo v višini devet milijard frankov (9,1 milijarde evrov). Še prej je švicarska nacionalna banka obema bankama dala likvidnostno pomoč v višini 200 milijard frankov (202 milijardi evrov).
Švica ima zdaj le eno veliko banko
Kot piše švicarski spletni medij watson.ch, s tem nastaja t. i. pošastna banka (monsterbank v izvirniku). Nekdaj je imela Švica tri in pol velike banke. "Ostala je le ena – in to ni dobro," piše omenjeni medij in poudarja, da se kar ponuja primerjava s tehnološko industrijo.
Orjaki, kot so Apple, Google in Microsoft, obvladujejo poslovanje v tehnološki panogi. Posledica tega je vse večja ljudska jeza na tehnološke oligarhe. Banke nikoli niso bile priljubljene, kaj šele velike banke. Nova pošastna banka torej ne more pričakovati, da jo bodo pozdravili s cvetjem in konfeti, piše watson.ch.
Mednarodni trend pošastnih bank
"Jeza ljudi je razumljiva. Ekonomsko to pomeni, da se mora več deset tisoč zaposlenih bati za svoja delovna mesta. Istočasno nastaja bančni kolos velikosti, kakršnega v Švici prej niso poznali: nova banka naj bi zaposlovala več kot 120 tisoč ljudi in upravljala s premoženjem v vrednosti okoli štiri tisoč milijard frankov (nekaj več kot štiri bilijone evrov, op. p.)."
Kot tudi piše švicarski medij, trend k pošastnim bankam ni švicarska posebnost, temveč mednarodni trend. V ZDA bo propad banke Silicon Valley Bank in dveh drugih regionalnih bank prav tako povzročil nadaljnjo monopolizacijo.
Monopoli, ki zlorabljajo svojo moč nad potrošniki
Število ameriških finančnih ustanov se je v zadnjih desetletjih več kot prepolovilo. Velike banke lahko zberejo kapital pod boljšimi pogoji, lahko si privoščijo boljše strokovnjake in potisnejo majhne ob zid. Po drugi strani pa monopoli po navadi zlorabljajo svojo moč nad potrošniki, še opozarja watson.ch.
10