Torek, 13. 6. 2023, 19.56
1 leto, 6 mesecev
Je to najbolj nevarna banka na svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,21
UBS je dobila vzdevek najbolj nevarna banka na svetu, ker je njena bilančna vsota večja od bruto domačega proizvoda Švice, države, v kateri ima sedež. Na fotografiji: stolpnica UBS v Frankfurtu, od koder banka vodi svoje evropske posle.
Največja švicarska banka UBS je v ponedeljek zaključila izredni prevzem Credit Suisse. Tako je nastal bančni velikan, katerega bilančna vsota je dvainpolkrat večja od gospodarske moči Švice. Nekateri so zaradi tega že zaskrbljeni.
Švicarska banka UBS je prevzela svojo konkurentko Credit Suisse, ki je pred časom zašla v velike težave. UBS bo zdaj upravljala z okoli 1.600 milijardami švicarskih frankov bilančne vsote, kar je približno toliko v evrih.
Švicarska banka, ki presega švicarski BDP
V svetovni primerjavi to ni visoka številka, a glede na velikost države in njen bruto domači proizvod je UBS na prvem mestu: dvainpolkrat presega švicarski bruto domači proizvod (BDP).
Za primerjavo: Deutsche Bank, največja banka v Nemčiji, ima podobno visoko bilančno vsoto, ki pa ustreza "le" približno tretjini nemškega BDP. Bančni velikani, kot sta Bank of China ali ameriška banka JPMorgan, so zaradi velikosti svoje države le sorazmerno majhnega pomena za nacionalno gospodarstvo države izvora, piše nemški medij Focus.
Zakaj je UBS dobila vzdevek najnevarnejša banka na svetu
Razmerje med bilančno vsoto in BDP je ključnega pomena, saj pove, ali lahko banko, če zabrede v težave, reši lastna država. Švica od združitve UBS s svojim konkurentom tega ne bi mogla več narediti, saj je banka zanjo preprosto prevelika. Prav to je razlog, da je nemški medij novo UBS poimenoval za najbolj nevarno banko na svetu.
UBS je prevzela Credit Suisse, ker je bila ta v velikih težavah.
Pri morebitnem reševanju banke bi namreč morale posredovati druge države in institucije. V primeru UBS bi se s težavami morali najprej spopasti v Frankfurtu, kjer imata sedež Evropska centralna banka in nemška Bundesbank.
Banke, ki so prevelike, da bi propadle?
Po informacijah nemškega poslovnega medija WirtschaftsKurier je bila UBS v dneh, ko je bilo treba na hitro reševati Credit Suisse, v nenehnem stiku z ameriškimi in predvsem nemškimi centralnimi bankirji. Nemci so bili še posebej vznemirjeni, ker UBS svoje evropske posle vodi iz Frankfurta.
Po pisanju Focusa je UBS najbolj izstopajoč primer težave, ki se je pokazal s finančno krizo pred 15 leti. Ta težava se imenuje: "prevelika, da bi propadla". Gre za banke v težavah, za katere je boljše, da jih rešuje država, saj bi bila posledična škoda v primeru propada banka večja. To težavo imajo predvsem velike banke v Evropi: španska Banco Santander na primer predstavlja 127 odstotkov španskega BDP.
Seznam tveganih bank
Na seznamu tveganih bank, ki ga sestavlja nemški inštitut za gospodarske raziskave (DIW), so na prvih šestih mestih samo evropske banke. Pri teh tveganih bankah gre za banke, katerih bilančna vsota je večja od BDP njihove države.
Španska Banco Santander je še ena od bank, katerih bilančna vsota je večja od BDP države, v kateri ima sedež.
Vsa prizadevanja, da bi obvladali težavo velikosti, so bila neuspešna. Po finančni krizi pred 15 leti so nadzorniki bank pozvali k povečanju kapitalskega blažilnika (tj. lastnega kapitala), kar so banke tudi storile. Hkrati pa se je povečala tudi bilančna vsota.
Simulacije, ki niso imele zveze z resničnostjo
Banke bi morale napisati tudi svojo "oporoko", torej nekakšen načrt, kako bi jih lahko likvidirali oziroma prestrukturirali v primeru težav. Tudi to se je zgodilo, vendar je šlo za simulacijske igre, ki niso imele nobene zveze z resničnostjo, kot je pokazal izredni prevzem Credit Suisse, piše Focus.
Nemška centralna banka ni želela komentirati novinarskih vprašanj o UBS in njenem morebitnem reševanju v primeru težav, ker da je konkretna izvedba teh ukrepov v pristojnosti švicarskih oblasti. Te pa so UBS-jin prevzem Credit Suisse odobrile.
Banke bi morala vlade reševati z davkoplačevalskim denarjem
Dorothea Schäfer z nemškega inštituta za ekonomske raziskave pa opozarja, da resnih težav tako velikih finančnih ustanov ni več mogoče rešiti samo z zasebnim kapitalom. Jasno je, da bi morala država te velike banke v primeru težav reševati z davkoplačevalskim denarjem, še pravi Schäferjeva.
