Banke bogatijo, varčevalci bistveno manj

V zadnjem letu so se posojila v Sloveniji, tako kot povsod, precej podražila. Za primerjavo, pred enim letom bi pri eni od naših večjih bank za sto tisoč evrov posojila, najetega za 20 let, s spremenljivo obrestno mero (1,3 % + 3-mesečni Euribor) in zavarovano s hipoteko mesečna obveznost znašala dobrih 473 evrov, letos pa kar 661 evrov (1,6 % + 3-mesečni Euribor). Razlika v mesečnem obroku tako znaša okoli 180 evrov, v 20 letih pa bi se je nabralo za približno 45 tisoč evrov, seveda če bi obrestna mera ostala nespremenjena. 

Dvigovanje obrestnih mer je za obrestne prihodke bank zelo koristno. Po podatkih Banke Slovenije so čiste obresti v treh mesecih dosegle 309,6 milijona evrov, kar je za 96 odstotkov več kot v enakem času lani. 

Novice Kreditna sposobnost, minimalna plača in novi kreditni pogoji

Hkrati pa so obrestne mere za depozite in vloge na vpogled še vedno zelo nizke in ne le da ne prinašajo nobenega donosa oziroma ne ohranjajo vrednosti, zaradi inflacije so varčevalci realno na izgubi. 

Vloge gospodinjstev v bankah so se od lanskega marca povečale za 7,7 odstotka in znašajo skoraj 26 milijard evrov. "Banke tako ohranjajo presežno likvidnost, delno tudi zaradi nekoliko manjšega obsega kreditiranja, zaradi česar obrestne mere za depozite rastejo počasneje," pojasnjujejo na Novi KBM. 

Kaj zadržuje banke?

"Zelo visok presežek vlog nad posojili je posledica izrazito podpovprečne zadolženosti slovenskih podjetij in gospodinjstev glede na bruto domači proizvod, pa tudi skrajno konservativnih naložbenih navad slovenskih varčevalcev," utemeljujejo obseg depozitov v NLB. 

Za slovenske varčevalce je značilna zadržanost, zato je delež naložb v zgodovinsko donosnejše druge naložbe v državah z razvitimi finančnimi in kapitalskimi trgi bistveno višji. 

Foto: Getty Images "Po drugi strani so slovenske banke za izvajanje posojilne dejavnosti kljub visoki presežni likvidnosti zaradi izpolnjevanja regulatornih zahtev primorane institucionalnim finančnim vlagateljem na mednarodnih finančnih trgih izdajati izbrisljive finančne instrumente v obliki obveznic. Pri tem so zahtevani donosi za slovenske banke nadpovprečno visoki, kar posledično zvišuje tudi lastno ceno virov za posojila," so pojasnili na NLB.

"Te instrumente je namreč treba od 1. januarja.2024 zagotoviti v obsegu kar 35 odstotkov t.i. rizične tehtane aktive, ki izhaja iz posojilne dejavnosti," dodajajo.

Poenostavljeno to pomeni, da morajo banke zaradi velike izpostavljenosti do depozitov izdajati instrumente s katerimi formalno zmanjšajo izpostavljenost. Torej, da če banka recimo nekomu da 10-letno posojilo, ne more za to kar uporabiti kratkoročnih depozitov, ampak mora izdati še instrumente, ki jih lahko uporabi, če lastnik depozita dvigne denar.

Na NLB dodajajo, da likvidnostni položaj banke in učinki regulatornih zahtev predstavljajo izjemno pomemben dejavnik pri določanju višine obrestnih mer za vloge. Povečan obseg posojil in s tem tržni delež jim nalaga dodatne zahteve po izdaji dragih izbrisljivih instrumentov, ki se jim ni mogoče izogniti, saj bi sicer banka morala začeti zavirati ali celo zmanjševati obseg posojilne dejavnosti. 

Banke kujejo dobičke, varčevalci pa izgubo

Res je, da zbrane vloge in depoziti za banke predstavljajo enega od virov za kreditiranje, vendar pa je pri primerjavi gibanja višine obrestnih mer treba upoštevati tudi vidik usklajenosti ročnosti kreditiranja in virov za kreditiranje, opozarjajo v Gorenjski banki. "Zbrana sredstva prek vlog in depozitov povečini predstavljajo kratkoročne vire in jih banka ne more v celoti porabiti za dolgoročne oblike financiranja. Banka mora v ta namen na trgu poiskati druge dolgoročne vire," upravičujejo razkorak med rastjo obrestnih mer za vloge in posojila na Gorenjski banki.  

"Kako se bodo banke obrnile v prihodnje, je odvisno od tega, po kakšni ceni bodo prejemale sredstva od Evropske centralne banke. Kreditna aktivnost v bankah se zmanjšuje, vloge pa ostajajo na bankah, zato ni nobene spodbude, da bi bile primorane ohranjati sredstva z dvigom obrestnih mer oziroma jih privabljati na novo," pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan.

So pa v nekaterih bankah že začeli nekoliko dvigati obrestne mere za dolgoročne depozite.

Slovenci manj naklonjeni alternativam

"Konservativna drža velja samo za tisti del sredstev, ki se hrani na bančnih računih. Pri pregledu naložb sicer ugotavljamo, da prevladujejo delniške naložbe, pa tudi trend, da želja po hitrem zaslužku vlagatelja pogosto prevlada nad razumom, kar vodi v preveč špekulativne naložbe. Težava je lahko v pomanjkanju znanja na področju poslovanja s finančnimi inštrumenti in v javnosti znanih slabih preteklih izkušnjah vlagateljev," so povedali v SKB.

"Pri nas ni dovolj znanja, ljudje nimajo izkušenj z investiranjem, zlasti manjši varčevalci. Pri večjih pa je težava v tem, da niti ni prav dosti izbire za investiranje," pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan. Foto: STA , Podobnega mnenja je tudi ekonomist Damijan: "Pri nas ni dovolj znanja, ljudje nimajo izkušenj z investiranjem, zlasti manjši varčevalci. Pri večjih pa je težava v tem, da niti ni prav dosti izbire za investiranje. Že če pogledate slovensko borzo, na kateri je le devet večjih podjetij." 

Hkrati pa je tudi zaupanje v državi šibko. "Mnogi so se opekli ali pa se še spomnijo primera z delnicami Nove KBM ali razlastitve v primeru podrejenih obveznic in delnic bank, zato raje varno sedijo na denarju v bankah," dodaja Damijan.  

"Sredstva na bančnih računih varčevalcev bi morala biti namenjena predvsem likvidnostni rezervi in uresničevanju kratkoročnih ciljev, za dolgoročne cilje pa je bolj smiselno varčevanje v obvezniških in delniških naložbah. Za manj poučene vlagatelje pa je enostavnejše in cenejše investirati v vzajemne sklade," so našteli nekaj možnosti v SKB.

Novice Izračun kreditne sposobnosti po novem pogojuje višji znesek