Četrtek, 29. 5. 2025, 14.36
18 ur, 42 minut
Vrhovni sodniki z vprašanjem Sodišču EU glede pravice bank do nadomestila v primeru ničnosti kreditne pogodbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Obrnili so se na evropsko sodišče.
Vrhovno sodišče se je v revizijskem postopku, povezanem z ugotovljeno ničnostjo kreditne pogodbe v švicarskih frankih, obrnilo na Sodišče EU s predhodnim vprašanjem. Vrhovne sodnike zanima, ali imajo v določenih primerih banke vseeno pravico do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojilom.
Gre za sodni spor med potrošnikom in banko, pri čemer sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ničnost kreditne pogodbe. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem RS je tako sporna le še višina vrnitvenega zahtevka potrošnika.
Na vrhovnem sodišču so v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da se v zvezi s tem odpira pomembno vprašanje, ali imajo banke pravico do nadomestila za posojena sredstva za čas, ko je z njimi razpolagal kreditojemalec. Takšno nadomestilo bi namreč vplivalo na znesek, ki ga potrošnik zahteva kot preplačilo kredita.
Prosijo za pojasnilo členov
Vrhovno sodišče je sredi maja zato prekinilo postopek odločanja v tej zadevi in na Sodišče EU naslovilo vprašanje glede pravice banke do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem.
Natančneje vrhovne sodnike zanima, ali je sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, za banko vseeno predvidi ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega denarja, v nasprotju s 6. in 7. členom direktive EU o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
Na vrhovnem sodišču so sicer spomnili, da je Sodišče EU v svojih odločbah že sprejelo stališče, da kreditna institucija v primeru ničnosti pogodbe ni upravičena do nikakršnega nadomestila za posojeni denar niti do valorizacije denarnega zneska zaradi padca njegove kupne moči po izplačilu potrošniku.
Vendar pa vrhovni sodniki ocenjujejo, da se pravne in dejanske okoliščine v obravnavanem primeru pomembno razlikujejo od okoliščin zadev, v katerih je odločal vrhovni sodni organ EU, ter da slovenskega prava ni mogoče razlagati na način, da banka ne bi bila upravičena do nikakršnega nadomestila za posojeni denar. Hkrati bi lahko bili v obravnavanem primeru učinki takšne razlage tudi v nasprotju z namenom omenjene direktive ter nekaterimi načeli prava unije, meni vrhovno sodišče.
