Torek, 14. 3. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
"V Slovenijo bi morali privabljati mlade z znanjem in idejami"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
2
Izmenjave niso rezervirane le za študijske čase. V tujino in v Slovenijo lahko prihajajo tudi mladi podjetniki, ki začenjajo svojo podjetniško pot. "Najboljše učenje je učenje z delom," meni Mojca Cvirn, koordinatorka programa pri Tehnološkem parku Ljubljana, ki sodeluje v projektu Evropske komisije. Kaj lahko od tega odnese Slovenija?
Po vzoru izmenjave študentov na fakulteti, kjer v okviru Erasmusa študentje odidejo na izmenjavo na eno od tujih univerz, so se za podoben korak odločili pri Evropski komisiji.
Program Erasmus za mlade podjetnike so začeli izvajati leta 2007, ko so v evropskem parlamentu potrdili predlog, da bodo na izmenjavo v državah članicah EU hodili tudi mladi podjetniki in v tujini bogatili svoje znanje, leta 2009 pa se je pridružila Slovenija.
"Želje se razlikujejo in so odvisna od tega, kakšen produkt razvijajo. Ne moremo posplošeno reči, da si vsi želijo v Nemčijo in Velik Britanijo," razlaga Mojca Cvirn.
Kdo se lahko prijavi?
Program je namenjen tako študentom kot tudi tistim, ki so učne klopi že zapustili, vendar še niso resno zakorakali v svet "odraslih".
"Izmenjava je namenjena vsem, ki imajo podjetniško idejo in nimajo daljše podjetniške izkušnje od treh let, kar pomeni, da niso bili soustanovitelji podjetja, ki deluje oziroma je delovalo več kot tri leta. Na izmenjavo torej lahko odide tako študent kot tudi nekdo, ki je začel samostojno podjetniško pot," o primerih kandidatih pove Mojca Cvirn, koordinatorka programa pri Tehnološkem parku Ljubljana. Ta je eden od šestih posrednikov v Sloveniji za izmenjavo mladih podjetnikov.
Morda vas zanima še:
Slovenski startupi v zadnjem letu zbrali 1,8 milijona evrov
Kako se je ponesrečila zamisel o novi Silicijevi dolini
Osemdeset tisoč evrov za prihodnji dve leti
Program traja od enega pa do šestih mesecev, kandidati so običajno stari 27 ali 28 let, za obdobje v tujini pa dobijo denarno nadomestilo.
"Gostitelj mlademu podjetniku svetuje pri njegovi ideji, pomaga mu pri stikih, ima dostop do novih trgov, na drugi strani pa mentor pridobi sveže zamisli za svoje podjetje. Najboljše učenje je učenje z delom," meni Cvirnova.
"Mladi podjetniki zelo iščejo izkušnje s prijavljanjem na mednarodne razpise. Velikokrat jih zanima, kako vstopati na velike trge," navaja vprašanja in področja, ki največkrat zanimajo podjetnike na začetku njihove poti.
Do zdaj so izpeljali deset izmenjav na leto, pet tujih mladih podjetnikov na leto pa je prišlo v Slovenijo. V prihodnjih dveh letih imajo za izmenjavo na voljo 80 tisoč evrov, želijo pa si izpeljati 30 izmenjav.
"Ljudje, ki pridejo v Slovenijo, so potem v svoji domovini naši najboljši ambasadorji," o projetku izmenjave mladih podjetnikov meni Luka Piškorič, direktor in soustanovitelj kreativnega centra Poligon.
"Podajanje znanja ni le enosmerno"
Podobno kot postopek za mlade podjetnike preverjajo tudi mentorje oziroma podjetnike gostitelje, ki svoje delo opravljajo prostovoljno.
Eden od njih je direktor in soustanovitelj kreativnega centra Poligon Luka Piškorič. "Kot gostitelj čutiš odgovornost, ko nekoga gostiš. Vsakič ko nekoga vidim, se vprašam, ali sem mu naložil dovolj nalog, da bom izpolnil njegova pričakovanja," o mentorstvu pravi Piškorič.
"Podajanje znanja ni le enosmerno. Mi imamo veliko od njih in oni pridobijo nova znanja. Razvijejo se prijateljstva. K nam pridejo ljudje, ki že imajo izoblikovane nekakšne ideje. Oni razvijajo svojo idejo, zraven še dodatno raziskujejo in tako se vsi učimo," je Piškoričev pogled na program izmenjave mladih podjetnikov.
"Nekatera področja imamo v Sloveniji zelo dobro urejena"
Slovenci so zelo uspešni na platformah za množično zbiranje sredstev.
Poligon deluje v okviru Tobačne, kjer je na voljo 1900 m2 pisarn. Mesto združuje ljudi z veliko različnimi profili, od arhitektov, do razvijalcev, inženirjev, veliko pa je tudi startupov.
"Imaš hiter dostop do znanja in sodelovanja. Če Slovenija v nekaterih pogledih primarno ni preveč zanimiva za tujce, pa je zaradi svoje lokacije in majhnosti priložnost za marsikoga. Tujci lahko delujejo iz Slovenije globalno, ob tem pa prinesejo neka nova znanja," je soustanovitelj Poligona prepričan, da bi morala Slovenija bolj unovčiti svoj potencial.
"Veliko govorimo o begu možganov iz Slovenije. Mogoče bi morali na drugi strani igrati na to karto in poskušati privabiti mlade iz tujine z idejami in znanjem. Nekatera področja imamo v Sloveniji zelo dobro urejena. Na primer področje startupov je v Sloveniji zelo razvito in lahko svetujemo ljudem iz drugih držav," PIškorič predlaga, kje je priložnost Slovenije.
Za osvežitev spomina, v lanskem letu so Slovenci na platformah za množično financiranje zbrali 1,8 milijona evrov.
Ob prijavi morajo kandidati predložiti svoj življenjepis, motivacijsko pismo in poslovni načrt.
Prijavi se jih od 20 do 30 na leto, vendar vsi ne dokončajo vsega postopka.
"V večini se prijavijo mladi, ki že imajo podjetniško idejo, ki jo potem skupaj še dodelamo. V tujino si želimo pošiljati podjetnike, ki imajo resno željo po podjetniški poti," Cvirnova opozarja, da poslovni načrt ni sam sebi namen.
Dodatne informacije: mojca.cvirn@tp-lj.si.
2