Petek, 10. 3. 2017, 8.19
7 let, 2 meseca
Kako se je ponesrečila zamisel o novi Silicijevi dolini
Kansas City so pred petimi leti izbrali za prvo mesto, kjer je Google postavil svoj superhitri internet Fiber. Čeprav so bili številni prepričani, da bo v zvezdni državi Misuri začela nastajati nova Silicijeva dolina, se to ni zgodilo. Zakaj?
Leta 2011 so v Kansas Cityju odpirali šampanjce. Spletni velikan Google je mesto z nekaj več kot 400 tisoč prebivalci v ameriški zvezni državi Misuri izbral za prvo, kjer bi omogočil superhitri internet Google Fiber. Njegovi uporabniki lahko uživajo v hitrostih prenosa do enega gigabita na sekundo, kar je kar stokrat več od ameriškega povprečja.
Mestni oblastniki so odločitev spletnega velikana proslavljali z "enkratno priložnostjo v življenju", dejali so, da bo to "povzročilo iskro gospodarskega razvoja".
Kansas je v izboru premagal več kot tisoč preostalih mest v ZDA, v mestu pa so si obetali hiter gospodarski preporod in nastanek velikega poslovnega središča, v katerem bi svoj dom našli številni startupi. Obetali so si rojstvo druge Silicijeve doline, ki je znana kot svetovna prestolnica inovativne tehnologije in digitalnega razvoja.
Morda vas zanima še:
Danska v Silicijevo dolino pošilja svojega predstavnika. Kaj pa Slovenija?
Kaj se lahko naučimo od uspešnih Slovencev v Silicijevi dolini?
Mark Zuckerberg bo financiral raziskave Jureta Leskovca
Kaj je Google Fiber?
Google Fiber, superhitri internet, so prvič vzpostavili v Kansasu. Projekt zagotavlja širokopasovni internet, ki želi spremeniti trenutni trg internetih ponudnikov.
Analitiki verjamejo, da je glavni cilj Google Fiberja spodbuditi trenutne ponudnike, ki prevladujejo na trgu, da izboljšajo svojo opremo, kar bi pomenilo boljši razvoj tudi za Alphabet (podjetje Googla) in še večji razcvet pri spletnem iskanju (najbolj znan produkt Alphabeta je spletni iskalnik Google).
Kje se je zalomilo?
Pet let pozneje je v Kansasu stanje podobno, kot je bilo pred prihodom superhitrega interneta, ki ni sprožil gospodarskega razcveta, številni so od njega pričakovali preveč. Eden od lastnikov startup podjetja, ki se je preselil v Kansas, je poudaril, da le internet ni dovolj, da bi zraslo novo svetovno znano mesto inovativne tehnologije.
Veliko mladih podjetij ni našlo ustreznega kadra za razvoj. V primerjavi s Silicijevo dolino v bližini ni univerze z močnimi programskimi in drugimi računalniškimi smermi, od koder bi podjetja črpala bodočo delovno silo.
Silicijeva dolina veliko kadra dobi z univerze Stanford, ki velja za inkubator tehnoloških inovacij in kjer je med nekdanjimi študenti 30 takih, ki so postali milijarderji. Prav tako je bilo vlaganj veliko manj kot v drugih tehnoloških središčih. Za uspeh bi potrebovali ves ekosistem.
Ob Kansasu so z internetom, ki je sposoben doseči hitrost do enega gigabita na sekundo, povezali še devet drugih mest.
Google se je obrnil proti drugim mestom
Tudi Google je z leti uvidel, da v Kansasu s svojim hitrim internetom ne bo bistveno spremenil življenja meščanom, v rdečih številkah pa je ves projekt (v letu 2016 je imel Fiber 3,5 milijarde dolarjev – 3,3 milijarde evrov – izgube). Leta 2016 je zmanjšal število zaposlenih v svoji enoti.
Vlakna s hitrim internetom je postavil še v mestih Atlanta, Prova. Salt Lake City, Charlotte in Austin.
Startup village, kjer so v Kansasu želeli ustvariti naselje za mlada podjetja, se spreminja v navadno naselje.
Startup naselje postalo navadno naselje
Območje, ki so ga v Kansas Cityju namenili za naselitev mladih podjetij, počasi znova postaja navadno naselje. Brad Feld, ki se ukvarja z nepremičninami, je tam kupil več hiš, ki jih je oddajal mladim podjetnikom. Pet let pozneje se v veliko od njih nabira le prah.
Najbolj znana dolina je Silicijeva
Silicijeva dolina je območje v Kaliforniji, kjer imajo sedež številna velika in uspešna tehnološka podjetja, kot so Apple, AMD, HP, Cisco, Google, Facebook, Netflix, Oracle, Tesla, Intel … Ime je dobila po silicijevem čipu, ki sta ga leta 1961 izumila elektroinženirja Jack Kilby in Robert Noyce. Ta izum je tudi pomembna točka pri razvoju osebnih računalnikov in je še danes – sicer nekoliko spremenjen – njihov sestavni del.
Dvajset milijard dolarjev vreden projekt železniških povezav v Londonu je največji gradbeni projekt v Evropi.
Kje so še preostala tehnološka središča?
Los Angeles
Mesto angelov ni znano le po filmski industriji. Po poročilu LA Country Economic Development je v mestu v visokotehnološki panogi zaposlenih več ljudi kot pa v katerikoli drugem sektorju. Ves sektor ustvarja okoli 58 milijard dolarjev (55 milijard evrov) prihodkov, veliko vlogo pri tem pa imajo startup podjetja.
Boston, Massachusetts
Pri robotski tehnologiji in biotehnologiji ima pomembno vlogo Boston, kjer delujejo največja podjetja s tega področja. V mestu svoj kapital vlagajo številna podjetja tveganega kapitala, ki vlagajo v inovacijske laboratorije in univerzitetne startupe. Svoji pisarni sta tam postavila tudi Facebook in Amazon z željo po iskanju mladih talentov.
New York
V velikem jabolku ima sedež več kot sedem tisoč tehnoloških podjetij, ki ustvarjajo več kot 100 tisoč služb.
Tel Aviv
Tehnološka središča niso vezana le na ZDA. Svojo Silicijevo dolino imajo tudi v glavnem izraelskem mestu, imenovano je Silicon Wadi (kar v prevodu pomeni Silicijeva dolina). Pred leti je tam svoje prostore odprl tudi Google, ki zagotavlja prostor mladim podjetnikom.
London
Do leta 2018 bodo v Londonu v okviru Crossrail vzpostavili 10 novih železniških linij, ki bodo povezale 30 postaj. Dvajset milijard dolarjev (19 milijard evrov) vredna naložba je največji gradbeni projekt v Evropi.
V Londonu ima sedež največ novih podjetij na svetu. Po nekaterih podatkih, tako piše specializirani finančni medij Bussines Insider, ima London več IT-delovnih mest kot vsa Kalifornija.
Po nekaterih ocenah se bo v prihodnjem desetletju odprlo 11 tisoč novih visokotehnoloških delovnih mest.
Seul
Seul nekateri imenujejo mesto prihodnosti. Z njihovo podzemno železnico se lahko primerja le še New York. V Seulu vložijo največ patentov na svetu. V tem južnokorejskem mestu je doma tudi izum, ki je zdaj navzoč v skoraj vseh pametnih telefonih – LTE-povezava.