Ponedeljek, 26. 9. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Kaj se lahko naučimo od uspešnih Slovencev v Silicijevi dolini?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,68
6
Kaj je tako drugače v delovnem okolju, da so ljudje v Sloveniji utrujeni že po štirih urah dela, medtem ko imajo ljudje v Silicijevi dolini tudi po dvanajstih urah občutek, da jih delo izpopolnjuje? Kako lahko Slovenija postane bolj podobna Silicijevi dolini pri tem, da ljudje izkoristijo svoje talente?
V soboto je v ljubljanskem Pospeševalniku ABC in na univerzi Stanford v Kaliforniji potekala debata, na kateri so Slovenci, ki v Silicijevi dolini spreminjajo svet, delili svoje izkušnje. Razmišljali so, kako bi lahko Slovenija postala inkubator znanja, razvoja in napredka.
Facebook kampus v Silicijevi dolini.
Silicijeva dolina je območje v Kaliforniji, kjer imajo sedež številna velika in uspešna tehnološka podjetja, kot so na primer Apple, AMD, HP, Cisco, Google, Facebook, Netflix, Oracle, Tesla, Intel ... Ime je dobila po silicijevem čipu, ki sta ga leta 1961 izumila elektroinženirja Jack Kilby in Robert Noyce. Ta izum je tudi pomembna točka pri razvoju osebnih računalnikov in je še danes - sicer nekoliko spremenjen - njihov sestavni del.Na okrogli mizi na Stanfordu, kjer je bil tudi minister Boris Koprivnikar skupaj s predsedniki uprav največjih slovenskih podjetij, so svoje ideje predstavili:
- redni profesor na univerzi Stanford Jure Leskovec,
- Maja Mikek iz tehnološkega podjetja Celtra,
- izumitelj France Rode,
- Tomaž Štolfa iz tehnološkega startup podjetja Layer.
Prostor, kjer se po padcu tudi pobereš
Slovenci, ki delajo v Silicijevi dolini, so talentirani ljudje, marljivi, člani skupnosti. Prišli so v okolje, kjer so se lahko razvili in izkoristili vse talente. Tako meni jezuit Peter Rožič iz slovensko-ameriške fundacije ASEF. Fundacija ponuja štipendije za izmenjavo študentov iz Slovenije in ZDA. "Silicijeva dolina je okolje, ki ponuja možnosti, da se izkoristi talente. Je prostor, kjer je mogoče razviti velike sanje in biti obenem kdaj tudi neuspešen, potem pa po več poskusih uspešen."
Kaj Slovenci že imamo
Peter Rožič poudarja, da moramo v Sloveniji, če želimo biti podobni Silicijevi dolini, graditi na tem, kar že imamo. To je marljivost, dober geopolitični položaj ter uveljavljeni državljani doma in v tujini (v Silicijevi dolini, Vzhodni Evropi, tudi v Indiji in na Kitajskem).
Marljivost je del Silicijeve doline, kjer ljudje delajo 70 ur na teden, včasih tudi 80, pripoveduje jezuit Peter Rožič iz slovensko-ameriške fundacije ASEF.
Slovenci imajo po njegovem mnenju tudi precej drznosti in elana. Ta drznost mora biti motor za različne spremembe. To se po njegovih besedah dobro vidi pri športnikih, ki si drznejo in tako s treningom pridejo daleč. Vendar naj bo smelost preudarna, premišljena.
Zakaj si v Sloveniji utrujen že po štirih urah, v ZDA pa tudi po desetih ne?
Rožiču se zdi, da pri nas manjka občutek, da človeka delo izpopolnjuje. "Da bi prišel iz službe poln novih idej in navdušenja zaradi okolja, v katerem je delal, čeprav je delal osem, deset ali dvanajst ur. Če je okolje slabo, pa lahko človek postane neučinkovit že po štirih urah in iz tega ne more."
Marljivost je del Silicijeve doline, kjer ljudje delajo tudi do 70 ali 80 ur na teden. Kljub temu to prenašajo dobro, ker imajo za sabo dobro delovno ter domače okolje, kar se potem pozna tudi pri rezultatih.
"To so ljudje, ki so pokazali svojo odprtost, pogum in ambicije, da v svojem življenju dosežejo nekaj več tudi na svetovni ravni. Uspelo jim je spremeniti in usvojiti miselnost, da živimo v globalnem svetu, kjer se da z dobro idejo, pravimi poznanstvi in srečo doseči marsikaj," je prepričan Matej Potokar, generalni direktor oddelka za storitve in pomoč uporabnikom za Zahodno Evropo pri Microsoftu.
Slovenija bi morala po mnenju direktorja Microsofta v Sloveniji Mateja Potokarja definirati svojo vizijo za prihodnjih deset, dvajset, trideset let. "Reči, da želimo postati druga Švica, je smešno. Definirajmo področja, na katerih želimo biti najboljši na svetu. To ni dvesto področij, to so tri, morda štiri področja." Z novo vlado, ki bo izvoljena, pa se ta vizija ne sme spremeniti, dodaja. Ko se dogovorimo o tem, pa lahko spreminjamo in podrejamo izobraževalni sistem, socialnega in vse preostalo. Ne smemo pa vsaki dve leti spreminjati vizije.
Peter Rožič kot eno glavnih težav izpostavlja slovensko birokracijo. "Mi za procedure potrebujemo bistveno več kot enako sposobni ljudje v ZDA. Tam se lahko hitro dogovoriš za sklenitev posla. Pri nas pa traja in traja. In manjka nam sodelovanje."
"Spodbujati moramo tudi več dobre konkurence. Tekmovalnost med podjetji in univerzami ne dviguje samo kakovosti, ampak tudi zniža korupcijo. Hkrati dobra tekmovalnost sili človeka, da zaupa v jasno postavljena pravila in spoštuje drugega, še posebej šibkega."
Tudi v Sloveniji se dogajajo premiki
Potokar, ki je bil v soboto gost na slovenskem delu debate, je prepričan, da se v Sloveniji v zadnjem obdobju dogajajo veliki premiki. "To je seveda še daleč od tega, kar bi si želeli za prebojne uspehe na svetovni ravni, ampak tudi ta miselnost se v Sloveniji in pri Slovencih spreminja. Vidimo uspešne podjetniške zgodbe in startupe, kjer ljudje vzamejo usodo v svoje roke. Pokažejo svoje znanje, ambicije in pogum, da poskusijo. Verjamem, da jim bo na koncu v veliko primerih tudi uspelo."
V Sloveniji že imamo kar nekaj vrhunskih uspehov, na primer Akrapoviča pri izpušnih sistemih, ki spadajo v svetovni vrh, pa Pipistrela, ki postavlja standarde v letalski industriji, poudarja Matej Potokar, generalni direktor oddelka za storitve in pomoč uporabnikom za Zahodno Evropo pri Microsoftu.
Kje lahko Slovenija doseže preboj
Na vprašanje, katera področja v Sloveniji že imajo potencial, da se uvrstijo na svetovno raven, Potokar odgovarja, da so to področja, kjer je prisotna informacijska tehnologija. "Ta je zanimiva predvsem zato, ker je dostopna vsem ob minimalnih zagonskih stroških. Če imaš danes znanje, lahko začneš. Ne potrebuješ strojev, proizvodnih dvoran, hal. Samo znanje, znanje, znanje." Dodaja, da je informacijska tehnologija tudi nosilec digitalne preobrazbe ali industrijske revolucije 4.0, v kateri danes živimo in ki bo spremenila življenje vseh ljudi na tem planetu. In tukaj imamo izjemno priložnost, da dosežemo preboj kot država.
Ne pozabimo na Akrapoviča, Pipistrela ...
Potokar opozarja, da v Sloveniji že imamo kar nekaj vrhunskih uspehov, na primer Akrapoviča pri izpušnih sistemih, ki spadajo v svetovni vrh, pa Pipistrela, ki postavlja standarde v letalski industriji. "Tisto, kar je pri nas težava, je nepotrebna skromnost. Ne govorimo na glas o svojih velikih uspeh, pa imamo tega ogromno," pravi in dodaja, da bi tudi v Sloveniji lahko našli veliko primerov, ki so primerljivi s Silicijevo dolino.
Poudarki s sobotne debate, ki jih velja upoštevati
"Ne sme nas biti strah tvegati in poskusiti. Težava ni, če veliko stvari propade, ampak če premalo stvari uspe."
"V Silicijevi dolini ne potrebujemo pol leta sestankov, da se dogovorimo, kako bomo sodelovali, ampak zadeve rešimo v eni uri in z nekaj elektronskimi sporočili."
"Velika priložnost za Slovenijo je izobraževalni sistem, ki je dober, sploh osnovni. Univerze bi bilo treba odpreti, vzpostaviti pretok ljudi. Odpreti bi se morali in pustiti, da malo zadihamo."
"Sanjati moramo o še večjih stvareh, kot sanjamo. Ko imaš visoke cilje in poletiš, boš, tudi če ne prideš do cilja, vseeno prišel visoko. Slovenija je del Evrope, ne smemo se omejevati."
"Naše šole so zelo dobre, ampak pri nas so ljudje preveč razvajeni. Premalo navajeni trdega dela, premalo delajo, preveč razmišljajo samo o tem, kam je luštno iti, kam iti ob treh na kavo, ob dveh v petek na morje."
"Slovenija bi lahko postala velik laboratorij za nove iznajdbe. Sposobnosti ne izrabimo pravilno. Večja podjetja bi nas lahko uporabila kot poskusnega zajčka."
"Slovenija je odličen del sveta, kjer bi se dalo veliko stvari inkubirati in testirati.
Video: oglejte si celoten pogovor
6