Sobota, 24. 9. 2016, 17.23
7 let, 1 mesec
Nasvet iz Silicijeve doline: kako lahko Sloveniji uspe #video
Jure Leskovec: Ne sme nas biti strah tvegati in poskusiti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,10
"V Silicijevi dolini ne potrebujemo pol leta sestankov, da se dogovorimo, kako bomo sodelovali, ampak zadeve rešimo v eni uri in z nekaj elektronskimi sporočili," je na okrogli mizi, ki je potekala na univerzi Stanford, o načinu sklepanja poslov povedal Jure Leskovec, sicer profesor na tej ustanovi.
Slovenska vladna in gospodarsko razvojna delegacija, ki v ZDA v teh dneh obiskuje najpomembnejša razvojna podjetja, je na obisku na univerzi Stanford. Tam so se pogovarjali z najuspešnejšimi Slovenci v Silicijevi dolini vseh generacij, ki s svojim znanjem spreminjajo svet.
V ljubljanskem Pospeševalniku ABC pa je potekal dogodek Igrišče prihodnosti, ki ga je priredilo socialno podjetje Simbioza s partnerji, prek neposrednega prenosa (posnetek si lahko ogledate zgoraj) pa je bil povezan z dogajanjem na Stanfordu.
Kako lahko Sloveniji uspe?
Boh: Naša generacija ima priložnost pomagati naslednji generaciji v Sloveniji. Nekaj popolnoma normalnega tukaj je, da vlagajo okoli 15 odstotkov v angelske investicije – ne le denar, tudi čas, znanje. Slovenija je absolutno homogena populacija. Tukaj pa je v stavbi, kjer živim, vsaj 15 različnih narodnosti.
Mikek: V Sloveniji si moramo začeti zaupati. Imeti moramo kontinuiteto, ne pa vsakih par let spreminjati svojih ciljev. Ne smemo pozabiti ostati človeški – pogledati v oči, dati si roko, reči hvala. Tople vljudnosti malo manjka in je pomembnejša od učinkovitosti.
Rode: Vljudnost je zelo pomembna. Greš v trgovino in te nihče ne pozdravi, kot da si ti tam zanje in ne obratno.
Rožič: Moje duhovniško geslo je Božji otroci smo. Znati se moramo igrati. Zdaj smo sicer odrasli, a otroška igrivost nam mora odpirati možnosti, upati si moramo in se povezovati.
Potokar: Igrišče je polno priložnosti, samo pobrati jih je treba. Neprestano učenje, odprtost, poštenost.
Boh: Pogum, ideje, ki jih spravimo v življenje. Eden od slovenskih glasbenikov pravi: Tudi če se vse razleti, so še vedno vsi koščki celi. Treba je začeti znova sestavljati te koščke.
"Ne sme nas biti strah tvegati in poskusiti"
Jure Leskovec je letos dobil redno profesorsko mesto na univerzi Stanford, lani pa se je s svojim start-upom Kosei pridružil ekipi podjetja Pinterest, ki je eno najpriljubljenejših in hitro rastočih družbenih omrežij na svetu.
Jure Leskovec, univerza Stanford:
Zelo se veselimo obiskov iz Slovenije v Silicijevi dolini in na univerzi Stanford. Tukaj je že nekaj štipendistov ASEF, ki jim omogočamo, da postajajo najboljši.
Odprtje ABC pospeševalnika v San Joseju je zelo pomembno, saj bo Slovenija tako prvič prisotna v Silicijevi dolini.
Povezovanje inovacij ni dovolj, graditi moramo tudi na kulturi in odnosu do stvari. Ne sme nas biti strah tvegati in poskusiti. Težava ni, če veliko stvari propade, ampak če premalo stvari uspe.
Tu ne potrebujemo pol leta sestankov, da se dogovorimo, kako bomo sodelovali, ampak zadeve rešimo v eni uri in z nekaj elektronskimi sporočili.
Velika priložnost za Slovenijo je izobraževalni sistem, ki je dober, sploh osnovni. Univerze pa bi bilo treba odpreti, vzpostaviti pretok ljudi. Odpreti bi se morali in pustiti, da malo zadihamo.
V tehnoloških podjetjih je zelo veliko mladih ljudi. Starejše potrebujemo zaradi izkušenj, a jih je težko najemati. Ti morajo tudi dati dovolj svobode in spodbude mladim, da tvegajo. V večini primerov to dobro deluje. Pomaga tudi univerza in neprofitne organizacije, ki pomagajo pri vključevanju starejše populacije. Ljudje se medgeneracijskega sodelovanja zelo zavedajo.
"Slovenija je del Evrope, ne smemo se omejevati"
Maja Mikek, podjetje Celtra:
V vseh medijih v Sloveniji je treba najprej ukiniti negativne članke. Sanjati moramo o še večjih stvareh, kot sanjamo. Slovenija je del Evrope, ne smemo se omejevati.
Ne sme ti biti težava potrkati na vrata in se sleči. Strankam damo priložnost, da nas spoznajo in preverijo naš produkt.
Želimo, da je vse, kar delamo, popolno – pošta, ki gre od nas, je lepa, kdorkoli predstavlja podjetje, je urejen, vse mora biti lepo.
Enako kot medgeneracijsko sodelovanje je pomembno tudi vključevanje žensk.
"Slovenija bi lahko postala velik laboratorij za nove iznajdbe"
France Rode, izumitelj:
Slovenija bi lahko postala velik laboratorij za nove iznajdbe. Sposobnosti ne izrabimo pravilno. Večja podjetja bi nas lahko uporabila kot poskusnega zajčka.
Hewlett Packard me je navdušil, naj ustvarim svoje podjetje. Težava je bila dobiti denar. Že uveljavljena podjetja bi morala financirati nova. V zameno bi dobila delnice v novem podjetju. Del teh delnic pa bi morala vložiti v novoustanovljeno državno podjetje. Tako bi podjetja dobila nadzorstvo v tem podjetju, država pa nove davkoplačevalce in nov denar za investiranje.
"Smo dovolj mali in hkrati dovolj veliki, da smo zanimivi"
Tomaž Štolfa, podjetje Layer:
Slovenija je odličen del sveta, kjer bi se dalo veliko stvari inkubirati in stestirati.
Smo dovolj majhni in hkrati dovolj veliki, da smo zanimivi za določene teste, na primer za avtonomna vozila.
Verjamem, da bi veliko podjetij tukaj poslalo zelo inteligentne in dobro plačane ljudi v Slovenijo, če bi jim omogočili, da bi tehnologije, ki jih razvijajo tukaj, razvijali hitreje v okolju, ki jim je prijazno.
Jure Leskovec: Najprej na svojo domačo vas Šentjošt. Po kakšnih treh sekundah pa pride malo širše spoznanje, da je v Sloveniji ogromno potenciala, ki pa z neko slovansko otožnostjo zvodeni.
Tomaž Štolfa: Na svoje domače kraje na Krasu. Kakovost življenja je zelo visoka. Ogromno je potenciala, manjka pa morda malo ambicij.
Maja Mikek: Na gore, zelenje in na dobro nedeljsko kosilo.
France Rode: Na rojstno vas, hrib s cerkvico, gozdove, planine.
"Naše vodilo naj ne bo, da bi bili druga Švica"
Matej Potokar: Okolje je zelo malo naredilo, da so naši start-upi uspešni.
Matej Potokar, generalni direktor oddelka za storitve in pomoč uporabnikom za Zahodno Evropo, pri Microsoftu:
Naše vodilo naj ne bo, da bi bili druga Švica. Določiti moramo področja, na katerih želimo biti prvi in najboljši. Okolje je zelo malo naredilo, da so naši start-upi uspešni. Izkoristiti moramo lego in znanje, ki ju imamo. Slovenija je dovolj majhna in hkrati dovolj velika, da je lahko vodilna na posameznih področjih.
Ne gre le za trdo delo, ampak tudi pametno (Ne le work hard, ampak tudi work smart). Predani moramo biti nenehnemu izobraževanju. V življenju moraš vedno delovati znotraj trikotnika delo – družina, skupnost – hobiji.
Živimo v državi, ki ima vse danosti, da naredi preboj. Ni težava, da mladi odhajajo v tujino, a ne smejo le odhajati, ampak krožiti.
Namesto Yes, we can! (Zmoremo!) je pri nas največkrat veliko ovir. Miselnost je treba spremeniti. Energija, besedišče, vse je drugačno, kot pri mastodontih, kjer sindikati in država vodijo igro.
"V ZDA sistem želi, da ti uspe"
Peter Rožič, slovensko-ameriška fundacija ASEF:
Ko v človeku zaveje svoboden duh, se lahko zgodi nekaj podobnega kot v Silicijevi dolini, ko lahko rečeš "Sky is the limit" (Nebo je meja).
V ZDA sem šel kot navdušen Slovenec. Na univerzi Georgetown v ZDA je bilo delo, delo, delo. A to delo ne utruja, navdušuje, izpopolnjuje, je plemenito. Ves sistem želi, da ti uspe. Tam se splača zanesti na skupnost, ker te stimulira. Zaveš se, da moraš, kar si prejel, tudi vrniti družbi.
V ASEF si prizadevamo, da bi slovenski študentje prišli na najboljše univerze v ZDA. Tudi zaposlene v podjetjih bi morali pošiljati v ZDA. Delovati moramo globalno in lokalno. Oboje je pomembno.
Starejši mlajšim dajejo čas, odpirajo možnosti, hkrati pa se od njih veliko naučijo. V ZDA je med Slovenci veliko medgeneracijskega sodelovanja.
"Stremeti moramo k odličnosti na področjih, ki jih želimo razvijati"
Tomaž Boh, državni sekretar ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:
Treba je biti najboljši obrtnik, podjetnik, znanstvenik. Za to si moramo prizadevati na vsej vertikali izobraževanja, podjetništva, vseh sferah življenja. Stremeti moramo k odličnosti na področjih, ki jih želimo razvijati.
Ne razumemo pravice do padca (right to fail). To bomo morali sprejeti.
