Sreda, 22. 2. 2017, 18.39
6 let, 6 mesecev
Danska v Silicijevo dolino pošilja svojega predstavnika. Kaj pa Slovenija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
Danska bo postala prva država na svetu, ki bo v Silicijevo dolino v Kaliforniji postala svojega ambasadorja za digitalizacijo. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo o podobnem koraku ne razmišljajo. "Pomembna je predvsem proaktivna vloga podjetij, ne toliko države," odgovarjajo. Kako pa razmišljajo slovenski podjetniki?
Danski zunanji minister Anders Samuelsen je pred dvema tednoma napovedal, da bo Danska v svetovno prestolnico inovativne tehnologije in digitalnega razvoja Silicijevo dolino napotila svojega ambasadorja. Po njihovem mnenju so podjetja, kot so Apple, Facebook in Google, zelo pomembna in zato tam potrebujejo svojega predstavnika, ki se bo dogovarjal z njimi.
"Njegova vloga ne bo le simbolična," je v pogovoru za danski medij politiken.dk dejal zunanji minister. Za zdaj še ni jasno, koga bo Danska poslala v Silicijevo dolino.
Kaj se lahko naučimo od uspešnih Slovencev v Silicijevi dolini?
Kaj je Silicijeva dolina?
Silicijeva dolina je območje v Kaliforniji, kjer imajo sedež številna velika in uspešna tehnološka podjetja, kot so Apple, AMD, HP, Cisco, Google, Facebook, Netflix, Oracle, Tesla, Intel … Ime je dobila po silicijevem čipu, ki sta ga leta 1961 izumila elektroinženirja Jack Kilby in Robert Noyce. Ta izum je tudi pomembna točka pri razvoju osebnih računalnikov in je še danes – sicer nekoliko spremenjen – njihov sestavni del.
Bo svojega predstavnika poslal tudi Zdravko Počivalšek?
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek večjo vlogo Slovenije v Silicijevi dolini vidi v proaktivnosti slovenskih podjetij.
"Menimo, da je Silicijeva dolina pomembno podjetniško okolje. Povezava z njim je lahko koristna za slovenske start-upe," na vprašanje, ali bo tudi Slovenija poslala svojega predstavnika v Silicijevo dolino, odgovarjajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek.
Po njihovem mnenju je pomembna predvsem proaktivna vloga podjetij, ne toliko države. "Gre izključno za podjetniško sodelovanje in poslovanje," so prepričani na ministrstvu.
In kako je Slovenija trenutno prisotna v svetovni prestolnici tehnologije in digitalnega razvoja?
"Podpora za slovenska podjetja je omogočena prek ekonomskega svetovalca na veleposlaništvu v Washingtonu," odgovarjajo na ministrstvu.
Prvi korak: pospeševalnik v San Joseju
"V Silicijevi dolini ne potrebujemo pol leta sestankov, da se dogovorimo, kako bomo sodelovali, ampak zadeve rešimo v eni uri in z nekaj elektronskimi sporočili," je prepričan slovenski profesor na univerzi Stanford Jure Leskovec.
Slovenija je po mnenju profesorja na univerzi Stanford Jureta Leskovca pomemben korak naredila konec septembra, ko je ljubljanski ABC pospeševalnik najel in odprl prostore v San Joseju. Tam bodo slovenski start-upi (in tuji, ki se kalijo pod njihovim mentorstvom) iskali večje vlagatelje.
"Pospeševalnik je zelo pomemben, saj bo Slovenija tako prvič prisotna v Silicijevi dolini," je prepričan Leskovec.
Lansko jesen je Silicijevo dolino obiskala večdesetčlanska slovenska delegacija, sestavljena pretežno iz gospodarstvenikov, ki so navezovali stike z vodilnimi iz podjetij Tesla, Microsoft, Cisco, HP Enterprise, Salesforce, Google in drugih.
Dušan Olaj, lastnik Duola
Če se je Danska odločila za takšno potezo, sam ne bi dvomil o smiselnosti, saj bistveno bolj razumejo, kaj je dobro za državo. Vsekakor slabo ne more biti. Če je treba kam poslati ambasadorja, je Silicijeva dolina veliko bolj smiselna od bližnjih evropskih držav.
Vloga ambasadorjev ni sklepanje poslov. To delajo podjetja. Ambasador mora predstavljati in navezovati stike med zainteresiranimi podjetij.
Danci bistveno bolj razumejo vlogo države. Če citiram danskega predsednika združenja industrialcev, ki je dejal: Naloga države je, da vsak dan, vsak teden in vse leto skrbi, da bodo danska podjetja zmagovala. In če bodo danska podjetja zmagovala, bo zmagovala tudi Danska kot država.
Ivo Boscarol, lastnik Pipistrela
V Silicijevo dolino lahko pridete v vsakem trenutku, do vsakega podjetja. To ni težava.
Vloga države je, da odpira vrata na ravni ministrstva, kjer se drugače ne da priti zraven.
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postonjska jama d.d.
Najprej je treba razmisliti, ali si to lahko privoščimo in ali vemo, kaj bo ta oseba tam delala. Če pošljemo tja nekoga, ki ne bo vedel, kaj dela, je škoda davkoplačevalskega denarja.
Ko greš v tako okolje, moraš imeti integriteto na mednarodni ravni. Predvidevam, da bodo Danci poslali nekega uglednega strokovnjaka.
Po mojem mnenju ni treba zajemati z veliko žlico in iz tega narediti nacionalni projekt. Silicijeva dolina je prispodoba za mladost, inovativnost. Sam bi poslal nekoga mladega, izobraženega, ki je komunikativen in vzpostavlja stike na drugačen način. V Sloveniji imamo znanje mladih in izobraženih, vendar se ukvarjamo s svojo majhnostjo. Smo majhni, vendar nismo nepomembni.
Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza
Ko ima država jasne cilje, je tudi pot do uresničitve bolj jasna, koraki pa zanesljivejši. Ta danski ambasador v Silicijevo dolino zagotovo ne gre sam. Za njim stoji vitek, vendar učinkovit sistem, ki ima pripravljeno jasno strategijo in tudi taktične načrte, kaj v Silicijevi dolini početi, s kom, kako in kdaj.
Slovenija se poskuša pozicionirati kot zelena referenčna država v digitalni Evropi. S tega vidika bi bilo sistemsko organizirano in tesnejše sodelovanje s podjetji v Silicijevi dolini in tudi še kje drugje smiselno.
Vendar se podjetniki odločamo po načelu učinkov in rezultatov. Jasni cilji, preudarno pretehtan vložek in pričakovan rezultat z ekipo, ki izpolnjuje visoke poslovne kompetence. Samo to pričakujemo. V tem primeru je upravičeno pričakovati, da bi lahko naredili več kot le podjetja posamezno.
A ob tem ne smemo pozabiti, da posel na koncu izpeljeta dva, ki morata uskladiti svojo ponudbo in povpraševanje. Pravi tržni boj se v resnici začne z vprašanjem, ali s svojo storitvijo rešujem težavo potencialnega partnerja in ali je on pripravljen plačati mojo vrednost? Če na to ne dobimo pravega odgovora, nam tudi ambasadorstvo ne bo pomagalo.
