Sobota, 9. 12. 2017, 4.00
7 let
Struktura plač v Sloveniji
V Sloveniji najvišji delež zaposlenih v najnižjih plačnih razredih
V Sloveniji smo imeli najmanjši delež podpovprečnih plač in hkrati najvišji delež zaposlenih z minimalnimi plačami. Medtem ko ima v gostinstvu minimalno plačo vsak peti zaposleni, so največje spremembe doletele plače v izobraževanju. Med regijami se je stanje najbolj izboljšalo v Spodnjeposavski regiji.
Surs je objavil podatke o številu zaposlenih glede na plačne razrede v letu 2016. Tako smo po pregledu povprečnih plač glede na panogo in regijo preverili tudi, koliko zaposlenih prejema minimalno in koliko visoke plače glede na panogo ali regijo. Po podatkih Sursa je bilo v Sloveniji največ zaposlenih pod povprečno neto plačo v letu 2013, ko se je ta delež začel manjšati. Po triletnem padanju deleža je bil ta najmanjši leta 2016, ko je 62,7 odstotka zaposlenih prejemalo plačo, manjšo od povprečja.
Delež najnižjih neto plač še nikoli tako visok
Odkar na Sursu prikazujejo podatke o številu zaposlenih glede na plačne razrede, v Sloveniji še nikoli ni bilo toliko zaposlenih v najnižjih plačnih razredih. Več kot deset odstotkov zaposlenih v najnižjih plačnih razredih (1. in 2. razred, to je v letu 2016 z neto plačo manjšo od 610 evrov), smo prvič imeli v letu 2015. Delež takih se je v letu 2016 povečal za 0,04 odstotka.
Delež zaposlenih v najvišjih plačnih razredih, to je z neto plačo, višjo od 1.708 evrov, se je v letu 2016 prvič spustil pod mejo 15 odstotkov.
Fizične osebe plačujejo slabše od pravnih, zasebni sektor slabše od javnega
Delež zaposlenih v najnižjih plačnih razredih je pri fizičnih osebah trikrat večji, kot je pri pravnih osebah. Več kot desetkrat manjši kot pri pravnih osebah je delež v najvišjih plačnih razredih pri fizičnih osebah. Delež zaposlenih v najnižjih plačnih razredih se pri fizičnih osebah zmanjšuje, saj se je v letu 2016 glede na leto 2010 zmanjšal za slabih pet odstotnih točk. V enakem obdobju se je delež zaposlenih z najnižjimi plačami pri pravnih osebah povečal za slabo odstotno točko.
Več kot enkrat manjši delež zaposlenih v najnižjih plačnih razredih kot v zasebnem sektorju najdemo v javnem sektorju. Hkrati je v javnem sektorju v primerjavi z zasebnim skoraj enkrat višji delež zaposlenih v najvišjih plačnih razredih. Na Sursu razliko pripisujejo v povprečju boljši izobrazbeni strukturi v javnem sektorju glede na zasebnega.
Medtem ko se v zasebnem sektorju glede na leto 2009 povečuje delež zaposlenih v najvišjih plačnih razredih in zmanjšuje v najnižjih, je v javnem sektorju ravno obratno.
V gostinstvu z minimalno plačo petina zaposlenih
Najvišji delež zaposlenih v najnižjih plačnih razredih je v gostinstvu, ki mu sledi gradbeništvo. V teh panogah ima minimalno plačo praktično vsak peti zaposleni. Manj kot dva odstotka zaposlenih prejema minimalno plačo v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne zaščite. Majhna verjetnost za minimalno plačo je med zaposlenimi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter zaposlenimi v rudarstvu.
Pri plačah najbolj na udaru izobraževanje ter zdravstvo in socialno varstvo
Glede na leto 2009 se je delež zaposlenih z minimalnimi plačami najbolj povečal v panogi izobraževanja, ki je tudi panoga, v kateri se je najbolj zmanjšal delež zaposlenih v najvišjih plačnih razredih. Podoben trend je opaziti tudi v dejavnosti zdravstva in socialne varnosti.
V rudarstvu je v najvišjih plačnih razredih skoraj 40 odstotkov zaposlenih, več kot tretjino zaposlenih z najvišjimi plačami najdemo tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Edini dejavnosti, v katerih se je glede na leto 2009 zmanjšal delež zaposlenih z minimalnimi plačami in povečal delež zaposlenih z najvišjimi plačami, sta oskrba z električno energijo, plinom in paro ter predelovalne dejavnosti. Dejavnosti financ in zavarovalništva ter rudarstva sta edini, v katerih ima plačo, višjo od povprečne v Sloveniji, več kot 70 odstotkov zaposlenih.
Največ minimalnih plač v Podravski regiji
V Podravski regiji je bilo leta 2016 slabih 13 odstotkov zaposlenih v najnižjih plačnih razredih (1. ali 2.), kar je 2,6 odstotne točke več od povprečja v Sloveniji. Najmanjši delež zaposlenih z minimalno plačo ima Goriška regija. Najmanjšo verjetnost za plačo v rangu najvišjih plačnih razredov (18. ali več) imajo prebivalci Notranjsko-kraške regije.
Najvišja rast zaposlenih z minimalno plačo v Pomurski regiji
Dobra dva odstotka več kot v letu 2009 je zaposlenih v najnižjih plačnih razredih v Pomurski regiji. Hkrati je v Pomurski regiji v tem obdobju padel tudi delež zaposlenih v najvišjih plačnih razredih, in sicer za dober odstotek. Podoben trend je mogoče opaziti tudi v Osrednjeslovenski, Podravski, Zasavski in Goriški regiji.
Delež zaposlenih z minimalno plačo se je najbolj zmanjšal v Spodnjeposavski regiji, ki ji sledita Koroška in Savinjska regija. V Spodnjeposavski regiji se je povečal delež zaposlenih v najvišjih plačnih razredih, kar velja še za Koroško regijo in regijo Jugovzhodna Slovenija.
V Sloveniji sicer vlada pomanjkanje določene delovne sile, so poročali v oddaji Planet Danes na Planet TV:
8