Torek, 16. 4. 2024, 10.13
7 mesecev, 3 tedne
Umar: Gospodarski kazalniki v začetku leta nadalje okrevali
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu je bilo v prvem četrtletju v medletni primerjavi še vedno slabše, se je pa izboljšalo glede na konec lanskega leta. Tudi kratkoročni gospodarski kazalniki okrevajo in so, razen gradbeništva, večinoma dosegli ravni izpred enega leta, ugotavlja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Izvoz in uvoz blaga sta se februarja dejansko sicer nadalje tekoče zmanjšala, v primerjavi z letom prej je bil izvoz večji, uvoz je ostal manjši. "Na zunanjetrgovinska gibanja je, podobno kot v predhodnih mesecih, vplivalo zlasti počasno gospodarsko okrevanje v naših glavnih trgovinskih partnericah iz EU," so v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo pojasnili v Umarju.
Vrednosti kazalnikov konkurenčnosti so se v prvem četrtletju 2024 še izboljšale, vendar še vedno nakazujejo neugoden cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov, so dodali.
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja po njihovih navedbah nadalje povečala. Od začetka leta se je okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti in v prvih dveh mesecih tudi nekoliko presegla ravni izpred leta.
Vrednost opravljenih gradbenih del se je januarja znižala in je bila po dveh letih prvič nižja tudi na letni ravni. Razpoložljivi podatki nakazujejo krepitev potrošnje gospodinjstev, ki so v začetku leta medletno več trošila predvsem za turistične storitve, trajne in poltrajne dobrine in živila, so pojasnili Umarjevi analitiki.
Brezposelnost še naprej upada
Dotaknili so se tudi trga dela. Upadanje števila brezposelnih in rast števila delovno aktivnih sta se v začetku leta nadaljevala. Povečanje števila delovno aktivnih je bilo januarja ob metodološki spremembi nekoliko krepkejše kot v predhodnih mesecih. Rast je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopali gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
Povprečna bruto plača se je januarja ob nižji inflaciji in dvigu minimalne plače medletno v zasebnem sektorju dejansko povečala bolj kot v predhodnih mesecih, in sicer za 5,5 odstotka. V javnem sektorju pa je bila dejanska rast s tremi odstotki nižja kot decembra, ko so nanjo vplivala napredovanja ob koncu leta in izplačila redne delovne uspešnosti.
Medletna inflacija se je marca nekoliko povišala, na 3,6 odstotka, predvsem zaradi višje rasti cen storitev, v primerjavi z letom prej pa je bila nižja za skoraj sedem odstotnih točk.
Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvih dveh mesecih letos presežek v višini 218 milijonov evrov, kar je več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 10,6 odstotka, k njihovi rasti so prispevali predvsem davčni prihodki, zlasti davek na dodano vrednost. Visok je ostal tudi prispevek prihodkov iz dohodnine in iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač. Odhodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 8,3 odstotka.