Četrtek, 2. 3. 2017, 6.16
7 let, 1 mesec
Zakaj Slovenci nismo tako bogati, kot bi lahko bili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,23
14
V Sloveniji se še kar naprej oklepamo preživetih vzorcev delovanja. To se kaže tudi pri poskusu državnega reševanja Cimosa, najboljša podjetja in posamezniki pa medtem zapuščajo državo.
Ob osamosvojitvi smo želeli Slovenci postati druga Švica, a so se naše visokoleteče sanje hitro razblinile. Namesto da bi se konkretno lotili družbenopolitičnih in gospodarskih sprememb ter postali vzor drugim, nas zdaj prehitevajo države, kot sta Češka in Slovaška, ki sta včasih za nami krepko zaostajali.
Mnogi uspešni podjetniki, med njimi se je nazadnje oglasil Aleš Špetič, že leta poudarjajo potrebo po spremembah v smeri prijaznejšega davčnega okolja in liberalizacije poslovnega okolja, a večinoma naletijo na gluha ušesa.
Zakaj je tako? Zakaj se v Sloveniji še naprej oklepamo preživetih vzorcev delovanja, kar se ne nazadnje kaže tudi pri poskusu državnega reševanja Cimosa, medtem ko najboljša podjetja in posamezniki zapuščajo državo? Zakaj se v Sloveniji nikoli nič ne spremeni?
Preberite še:
Kako so tuji kapitalisti potegnili Slovaško iz revščine?
Uspešni slovenski podjetniki o smiselnosti reševanja Cimosa
"Slovenski liberalci bi morali hoditi naokoli z enakim listkom kot premier Miro Cerar. Na njem bi moralo pisati: 'Liberalec sem, jamram, ne iščem rešitev.' Počasi bi namreč lahko ugotovili, da se spremembe dosežejo s političnim procesom, ne s pisanjem kolumn."
Blaž Vodopivec, psiholog in finančni analitik:Večine ljudi dejstva ne zanimajo. Naša mantra je neka napol socialistična in napol nacionalistična zaprta ekonomija. To podpira tudi večina ekonomistov, razen nekaj častnih izjem. Očitno nikomur ne uspe prepričati volivcev, da je to, kar počnejo uspešne države, prava pot.
Po javnomnenjski anketi Dela je večina ljudi proti privatizaciji NLB. Volivci so torej plačali pet milijard za banke, zato nimajo služb in zdravstvenih storitev, ampak razpadle ceste, a še vedno imajo raje NLB v lasti lobijev in političnih klik, kot da bi boljše živeli. Ljudi z nacionalizmom vedno najlažje preslepiš. Rečeš "grdi tujci in "hlapci", kar je kretenizem, ampak v Sloveniji toliko volivcev verjame temu, da neke politične volje za spremembe ni mogoče doseči.
Nujni pogoj je ustanovitev neke kredibilne liberalne stranke. Domet takšne stranke je po mojem mnenju 25 odstotkov. To ne sme pomeniti, da bi neki nekdanji skorumpirani lobisti poskušali od mrtvih obuditi LDS. Potrebovali bi drugačno ekipo. Če te možnosti ne bo, je volivci ne bodo mogli izbrati. Nobena od levih strank namreč ne bo izvajala liberalnega programa, prav tako ne verjamem, da bodo to naredile desne stranke, če bodo na oblasti.
"Zaradi negativne selekcije imamo tudi beg možganov. Zadeva je alarmantna, saj se davkoplačevalski denar porablja za šolanje ljudi, ki potem ustvarjajo dodano vrednost in plačujejo davke v tujini."
Igor Masten, ekonomist:Zelo pomemben, a ne edini razlog, da v Sloveniji ni sprememb, je sistematična negativna selekcija. Za spremembe je treba imeti vodenje, z negativno selekcijo pa ne pridemo do vodij. Nesposobni voditelji, pa naj gre za podjetja, državne in paradržavne institucije ali politične elite, so nenaklonjeni spremembam, saj se lahko na položaju ohranijo samo, če sprememb ni in če se ohrani negativna selekcija.
Pri nas so se vse večje spremembe zgodile prek spodbud iz tujine. Takšen primer je vključitev v EU in Nato. Ključni koraki so se zgodili v drugi polovici leta 2013 in na začetku leta 2014, ko smo bili že čisto pred bankrotom in iz tujine dobili seznam stvari, ki jih je treba narediti. Negativno selekcionirani ljudje v tem primeru izvedejo od zunaj vsiljene spremembe z namenom ohranjanja položajev.
"Včasih se kritično število ljudi, ki hočejo spremembe, pojavi, ko jim gre dovolj slabo, ko poskusijo že vse slabe recepte, včasih pa se to sploh ne zgodi. Težava je v tem, da se tisti, ki bi lahko prispevali k tej kritični masi, odseljujejo."
Matej Kovač, podjetnik:Ni kritične mase, ki bi hotela, da se v Sloveniji kaj spremeni. Marsikoga skrbi, da bi jih vsaka sprememba pripeljala na slabše. Tisti, ki imajo neke rente, običajno nezaslužene, nočejo sprememb, ker bi bile te rente ogrožene. Tem interesnim skupinam politiki prisluhnejo in se samo pretvarjajo, da uvajajo spremembe, čeprav jih dejansko ne, ker bi bila marsikatera sprememba za nekatere boleča.
Poglejte Cimos. Z manjšim številom zaposlenih in zaprtjem nekonkurenčnih programov bi podjetje zagotovo lahko delalo, a teh sprememb ne bo, ker vsi upajo, da bo že kako in da nikomur ne bo treba sprejeti odgovornosti za te kratkoročno neprijetne ukrepe, ki bi bili rešitev na dolgi rok.
"Dokler država nima jasnih ciljev, niti ne ve, kam točno gre. Zato tudi ni sprememb."
Tanja Skaza, podjetnica:
Ključ za kakršne koli spremembe je v jasnih ciljih. Kam želimo priti, kdaj, kako, s kom? V interesu uspešnosti podjetja, njegovega razvoja, rasti in odgovornosti do svojih sodelavcev, podjetniki spodbujamo novosti in spremembe izvajamo zato, da cilje uresničujemo bolje kot prej, hitreje, učinkoviteje, z manj tveganji. Dokler država nima jasnih ciljev, niti ne ve, kam točno gre. Zato tudi ni sprememb.
14