Petek, 24. 2. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Anekdota Američana v slovenskem podjetju je najboljša ilustracija stanja pri nas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,28
3
Mlada tehnološka podjetja, ki jih ustanavljajo slovenski podjetniki, so najhitreje rastoča gospodarska panoga. Iz nič so v desetih letih postala skupnost, ki skupaj zaposluje nekaj tisoč visoko izobraženih in motiviranih podjetnikov, poudarja podjetnik Aleš Špetič.
Preberite še:
Intervju z Alešem Živkovičem: Veliko socialistične srenje v Sloveniji ne verjame v podjetništvo
Ker gre pri startupih za mlada podjetja brez sredstev je kakršnokoli pridobivanje kapitala prek bank ali nelastniških virov nemogoče, zato se večinoma odločajo za iskanje solastnikov, ki pa največkrat prihajajo iz tujine. Kot na svoji spletni strani opozarja Špetič, na leto slovenski podjetniki pridobijo okoli sto milijonov evrov tujih investicij, a le okoli pet odstotkov tega denarja pride v Slovenijo. Slovenski podjetniki gredo namreč v tujino, tam ustanovijo podjetje in poslujejo v tujini.
"Interes za investiranje v slovenska podjetja torej obstaja, ni pa interesa, da bi se investiralo v Slovenijo, razen če se država ne izpogaja za doplačila delovnih mest z Japonci, Avstrijci ali Francozi. A tudi tam gre večinoma za delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, medtem ko pri startupih govorimo o zahtevnejših delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo. Zakaj torej tuji investitorji, ki imajo slovenske podjetnike radi, nočejo investirati v Slovenijo?" se sprašuje Špetič.
Kdo je Aleš Špetič?
Podjetnik Aleš Špetič je ustanovitelj startupa CubeSensors, v katerem izdelujejo naprave za boljšo kakovost bivanja. Bil je tudi predsednik upravnega odbora Zemante. Podjetje je vodil od ustanovitve do leta 2010. Do leta 2000 je bil aktiven v razvoju računalniških sistemov, predvsem na področju borzništva v Sloveniji in tujini. Je avtor knjige o programiranju podatkovnih baz, ki jo je izdal pri tehnični založbi O'Reilly Media.
Diplomiral je na ljubljanski računalniški fakulteti, nato pa izobraževanje nadaljeval na univerzi California State University v Haywardu, kjer je končal študij MBA. Na Faktulteti za računalništvo in informatiko predava tehnološko podjetništvo.
"Najbolj neverjetno je, da kljub opozorilom sprememb praktično ni. In zato na leto povprečno sto milijonov evrov, ki bi lahko prišli v Slovenijo, odide drugam, v rokah mladih Slovencev, ki gredo z njimi," trdi podjetnik Aleš Špetič.
Razlogi za odhajanje mladih podjetnikov v tujino so po njegovem mnenju naslednji:
1. Upravne ovire
Upravno okolje je povsem nejasno, ne glede na to, da se uradniki in ministri radi hvalijo s točkami eVem in podobnim. Za tuje investitorje je neverjetno, da mora biti za ustanovitev ali dokapitalizacijo podjetja investitor fizično prisoten v Sloveniji. Investicije v zgodnjih fazah so pogosto sindicirane, saj več posameznikov investira manjše zneske, slovenska zakonodaja pa zahteva, da so ob dokapitalizaciji vsi prisotni pri notarju. Ni potem lažje kar vsega skupaj ustanoviti tam, kjer tega ne zahtevajo?
Startupi so podjetja, ki prvih nekaj let ne ustvarjajo dobička, kljub temu pa je lastništvo jasno. Včasih se zgodi tudi, da se kakšen od ustanoviteljev ali investitorjev umakne. Običajni postopek je, da podjetje to lastništvo prevzame. Neaktivni ustanovitelj tako ni zavora pri nadaljnjem razvoju in to solastništvo je potem na voljo tistim, ki bodo prispevali k prihodnosti podjetja. Po slovenski zakonodaji to ni mogoče, če podjetje posluje z izgubo.
Da bi bila mera polna, za investitorje uvajajo nove omejitve, ki jim preprečujejo, da bi ustanavljali manjše sklade oziroma investirali v več podjetij zapored. Zakaj bi torej nekdo hotel investirati v Sloveniji, če lahko vse skupaj preprosteje doseže v Londonu ali Berlinu? Pri nas bi moralo biti to desetkrat lažje, da bi se lahko sploh primerjali z njimi.
"Tujec skorajda ne more poslovati s finančno upravo, saj so pravila nejasna in nestabilna."
2. Davčne ovire
Druga velika težava je davčna obremenitev. Slovenija je pred kratkim doživela prvi večji uspeh s podjetjem Outfit 7, pri čemer se je v rokah nekaj Slovencev ustvarila milijarda evrov dodane vrednosti. Del tega denarja je že v tujini, predvsem zaradi nerazumljive zakonodaje, ki odganja uspešne Slovence. Morda bi lahko zdaj kdo od odgovornih poklical prodajalce Outfita 7 in se pozanimal, kaj bi bilo treba storiti, da se vsaj del kapitala vrne in vloži v Sloveniji. Prepričani smo lahko, da v taki ali drugačni obliki druge države to že počnejo.
Slovenska obdavčitev dobička ni visoka, je pa visoka efektivna obdavčitev, saj reinvestiranje dobičkov ni spodbujeno in davčne olajšave za spodbujanje mladih podjetij praktično ni. Investitor iz Londona, ki reinvestira dobiček v novo podjetje v Londonu, je deležen do 70-odstotne olajšave. Zakaj bi torej investiral pri nas?
Podobno je tudi z lastniškim nagrajevanjem zaposlenih. Obdavčevanje opcij in lastniškega nagrajevanja je rigidno in nekonkurenčno z drugimi državami. Tudi zato slovenski startupi bežijo v tujino.
"Upravno okolje je povsem nejasno, ne glede na to, da se uradniki in ministri radi hvalijo s točkami eVem."
3. Poslovne ovire
Tujec skorajda ne more poslovati s finančno upravo, saj so pravila nejasna in nestabilna. Poročanje, tudi elektronsko, večinoma ne deluje ali pa deluje slabo. Tuji investitor ne more izvedeti, kaj vse mora narediti in kaj so njegove obveznosti.
Pridobitev identifikacijske številke za DDV traja več tednov, medtem pa podjetje ne more izdati računa, s katerim bi lahko obračunalo DDV. Tega so se v tujini lotili drugače, saj pomagajo mladim podjetnikom ali investitorjem, ki pridejo iz tujine. Sam še vedno redno dobivam sporočila uradov drugih držav, da mi lahko pomagajo pri prenosu podjetja k njim. In po mojih izkušnjah je to res operativna pomoč.
Zaposlovanje tujih inženirjev je misija nemogoče. Anekdota ameriškega inženirja, zaposlenega v slovenskem podjetju, ki je poskušal urediti nekaj na uradu za tujce, pa ni našel nikogar, ki bi z njim govoril angleško, je najboljša ilustracija stanja.
3