Ponedeljek, 27. 1. 2025, 13.28
5 ur, 14 minut
S poslanskimi vprašanji premierju začetek prve redne seje DZ letos
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,42
Na tokratni redni seji poslance čaka tudi obravnava vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo in druge državne organe.
Na podlagi pripomb iz javne obravnave osnutka nepremičninskega zakona bo vladni strateški svet za davke pripravil osnutek zakona, je v odgovoru na poslansko vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi) napovedal predsednik vlade Robert Golob. Poudaril je, da so namenoma najprej pripravili izhodišča za razpravo, ker gre za pomembno temo in ker o njej niso hoteli govoriti v zakulisju. Šele po pripravi osnutka bo stekla razprava, kako izpolniti dva cilja vlade, torej "na kakšen način bomo s tem zakonom pomagali mladim do domov in na kakšen način bomo s tem zakonom razbremenili plače, da bo ljudem, ki delajo, ostalo več".
Samo novi davki
Vrtovec je v vprašanju Golobu zatrdil, da je edina resna izpolnjena obljuba vlade tista o višjih in novih davkih. "Vse preostale izrečene obljube se odmikajo v tisti del, ko predsednik vlade reče, to nas pa čaka za drugi mandat. Bolj priročnega izgovora za nesposobnost človeka je težko najti," je dejal poslanec krščanskih demokratov in dodal, da je davek na nepremičnine samo pika na i.
Pridni na udaru in napad na podeželje
"Udaril bo najbolj pridne, marljive ljudi, tiste, ki so v preteklosti kaj ustvarili. Gre za napad na slovensko podeželje. Nekdo, ki ima v Šumiju ali Schellenburgu stanovanje, ocenjeno na 800 tisoč evrov, in je to njegova edina nepremičnina, tega davka ne bo plačal. Medtem ko nekdo, ki ima eno stanovanje v vrednosti 150 tisoč evrov v Murski Soboti, pa zraven še eno majčkeno stanovanje iz privarčevanih sredstev za svoje potomce, bo z naslova druge nepremičnine davek plačal. Torej gre za popolnoma nesistemsko uzakonjenje nečesa, kar je v nasprotju z zdravo pametjo. Zato je moje vprašanje, predsednik vlade, samo eno: Ali boste vztrajali pri predlogih te zakonodaje?" je Goloba vprašal Vrtovec.
"Nepremičninski davek bo udaril najbolj pridne, marljive ljudi, tiste, ki so v preteklosti kaj ustvarili," je zatrdil poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Kaj pa preobremenjenost plač in prazna stanovanja?
Predsednik vlade je opozoril, da ves čas poslušajo o davčni preobremenjenosti plač in nizkih davkih na premoženje. Hkrati je v Sloveniji veliko pomanjkanje stanovanj, številne nepremičnine pa so prazne. "Namen obdavčitve druge, tretje in preostalih nepremičnin, ki niso v najemu, je ravno ta, da se jih spravi na trg, da začnejo izvajati svojo funkcijo, da postanejo nekomu dom. Ali bodo postale dom potomcem oz. družinskim članom ali pa bodo na najemnem trgu na razpolago vsem drugim, prepuščamo lastnikom stanovanj."
Ključna reforma se že dogaja
O neizpolnjenih obljubah je dejal, da so poslanci ravno potrdili dnevni red seje, na kateri bodo obravnavali zakon o zdravniški dejavnosti, ki je ključna točka zdravstvene reforme. "Spremenil bo javni zdravstveni sistem na način, da bo okrepil delovanje javnih zavodov, ker je to tista ključna obljuba, ki smo jo dali ljudem. Nismo dali ljudem obljube, da bomo okrepili moč zdravstvenih cehov, niti da bomo krepili zasebno zdravstvo. Ravno obratno. Ta zakonodaja je po dolgotrajnem usklajevanju z deležniki, ker je zelo obsežna, in po dolgotrajnem piljenju celo prestala socialni dialog. Po tem, ko smo s socialnim dialogom dobili načelno podporo tej zakonodaji, je bil zakon na vladi potrjen in poslan v parlament. In danes je na parlamentu, na vas, poslankah in poslancih, da to obljubo spravite tudi v življenje. Vlada je svoje oddelala."
Zakaj omrežnine ne znižajo tudi za lani?
Premier Golob pričakuje, da bo agencija za energijo do novembra prilagodila metodologijo obračuna omrežnine pri elektriki. Predlog za pomoč gospodinjstvom v zimski sezoni je pripravljen, ker so že na voljo podatki, glede pomoči gospodarstvu bo več znanega po analizi, predvidoma v nekaj tednih, je napovedal.
Janeza Žaklja (NSi) je zanimalo, zakaj vlada ne ublaži višjih stroškov omrežnine pri elektriki tudi za november in december lani (za januar in februar je predlog zakona v DZ), kako bo vlada visoke stroške omrežnine pri elektriki blažila naslednjo zimsko sezono in kako je s pripravo interventnega zakona za pomoč gospodarstvu.
Zakaj vlada ne ublaži višjih stroškov omrežnine pri elektriki tudi za november in december lani, je premierja vprašal Janez Žakelj (NSi).
Niso znižali omrežnine, so pa cene elektrike
Vlada je zvišanje omrežnine v zimski sezoni za večino gospodinjskih odjemalcev omilila s podaljšanjem regulacije cen električne energije novembra lani, je odgovoril premier. Ostala pa je skupina tistih, ki želijo vlagati v čiste tehnologije. Tovrstna vlaganja so se po uveljavitvi novega sistema obračuna omrežnine ustavila, je dejal in navedel podatek, da so slovenskemu proizvajalcu toplotnih črpalk, "enemu najboljših v Evropi", naročila od uvedbe novega sistema omrežnine upadla za polovico.
Zeleni prehod kot civilizacijska dolžnost
"Podnebne politike, zeleni prehod in investicije v čiste tehnologije so ne le naša civilizacijska dolžnost do prihodnjih generacij, ampak so zapisane v vseh dokumentih tako Slovenije kot tudi Evrope. Ne more agencija neodvisno sprejemati ukrepov, ki bi delovali proti tem usmeritvam," je poudaril premier.
Zato je koalicija prejšnji teden v DZ vložila zakon, ki bi odpravil "najbolj krivični del tarifne metodologije". Če bo metodologija ustrezno spremenjena, tudi šokov v novembru in decembru ne bo. Če pa ne bo ustreznih popravkov, koalicija ve, po kateri poti mora iti, da lahko popravke izpelje prek DZ, je dejal Golob.
Analize sistemskega operaterja omrežja Elesa so po premierjevih besedah pokazale, da so bili predvidevanja in napovedi, kakšni bodo učinki novega sistema omrežnine, napačni. Kot največja težava so se izkazala nesorazmerna povišanja pri gospodinjstvih, podatki so že zbrani in pri gospodinjskih odjemalcih ima koalicija v skladu z evropsko zakonodajo tudi največ možnosti ukrepanja, je premier utemeljil pripravo zakona le za gospodinjstva.
Kaj pa gospodarstvo?
O morebitni pomoči gospodarstvu je povedal, da ni v celotnem gospodarstvu prišlo do enakih zvišanj stroškov in tudi delež omrežnine v končnem strošku za elektriko ni pri vseh poslovnih odjemalcih enak. Podatke analizira posebna skupina, ki bo, ko bodo analize opravljene, tudi predlagala ukrepe, je napovedal. Poudaril je, da je treba biti pozoren na evropsko zakonodajo. Pričakuje, da bo o morebitnih ukrepih več znanega v naslednjih tednih.
Zvonko Černač (SDS) je dejal, da premier Golob na najpomembnejša mesta v državnih podjetjih namešča svoje najožje sodelavce.
Kdo kadrovsko čisti v državnih podjetjih?
Golob je zavrnil trditve poslanca SDS Zvonka Černača o političnem kadrovanju v državnih in paradržavnih podjetjih. "Na volitvah smo takemu režimu odločno rekli ne," je poudaril. Do političnega kadrovanja je prihajalo v času prejšnje vlade, seznam je bistveno daljši in obsežnejši, je dodal.
Černač je dejal, da Golob na najpomembnejša mesta v državnih podjetjih namešča svoje najožje sodelavce. "Začetek, pa tudi nadaljevanje vašega mandata je zaznamovalo čiščenje vodilnih kadrov v državnih podjetjih in nameščanje najožjih sodelavcev na najpomembnejša mesta v njih," je dejal.
Norčevanje iz ljudi
Golob je poslančevo vprašanje označil za norčevanje iz ljudi. Da nekdo iz SDS opozarja na politično kadrovanje, pa se mu zdi sprenevedanje. "Imam seznam, ki je bistveno daljši in obsežnejši," je dejal. Černaču je odgovoril, da so v času prejšnje vlade neposredno v uprave nastavljali ljudi, "ki so bili vsi člani vaše stranke", večina med njimi pa je bila neuspešnih kandidatov za poslance ali župane.
"Nekdo, ki ni dobil zaupanja ljudi za politično funkcijo, je dobil zaupanje politične stranke SDS v času prejšnje vlade za opravljanje gospodarskih funkcij," je dejal Golob. In vsi ti direktorji so bili donatorji SDS, ker so morali nagrado za imenovanje odplačati. "Zato si ne bom dovolil, da boste vi meni pridigali o političnem kadrovanju," je dodal.
Premier Golob je zavrnil trditve poslanca SDS Zvonka Černača o političnem kadrovanju v državnih in paradržavnih podjetjih. "Na volitvah smo takemu režimu odločno rekli ne," je poudaril.
Zadeva Star Solar
Konkretno je Černača zanimalo, ali davkoplačevalci res plačujejo direktorico Golobovega podjetja Star Solar Maksimiljano Polak, kot je bilo pred dnevi zaslediti v enem od člankov v medijih. "Odgovor je zelo jasen – ne," je odgovoril Golob. Černač je na to odvrnil, da je davkoplačevalci morda ne plačujejo neposredno, jo pa zagotovo posredno, saj Star Solar prejema sredstva od Borzena, ki je v stoodstotni lasti države.
Pokojninska reforma tako kot plačna
Glede pokojninske reforme je premier dejal, da pogajanja aktivno potekajo in bodo predvidoma končana do konca februarja. Tako bi vlada osnutek reforme lahko obravnavala že marca, a je ta načrt odvisen od poteka pogajanj, je dejal. Pojasnil o vsebini pogajanj ne more dajati v DZ, saj to po njegovem mnenju ne bi bilo pošteno in bi lahko ogrozilo pogajanja, je uvodoma dejal premier. Ta na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) aktivno potekajo od jeseni, je dejal.
"V pogajanjih je sicer všečno, da vladna stran prek poslancev poskuša dajati še in še, ampak tako se pogajanj ne pelje. Na ta način bomo pogajanja samo zrušili," je dejal. Plačno reformo so po njegovem mnenju uspešno pripeljali do konca, ker nihče od ministrov sindikatom ni obljubljal "všečnih enostranskih bonbončkov". Enako velja za pokojninsko reformo, ker je reforma paket in se bodo vsa vprašanja morala rešiti v celoti, je dejal.
Poslanec SD Soniboj Knežak je premierja na seji DZ vprašal, kdaj bo vlada sprejela predlog novele pokojninskega in invalidskega zakona in kakšni so ključni parametri prenove pokojninskega sistema.
Poslanec SD Soniboj Knežak je premierja namreč na seji DZ vprašal, kdaj bo vlada sprejela predlog novele pokojninskega in invalidskega zakona in kakšni so ključni parametri prenove pokojninskega sistema, "ki bodo zagotovili, da nov pokojninski sistem ne bo zasledoval zgolj cilja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninske blagajne, temveč tudi zagotovitev dostojnih pokojnin za upokojence".
Kdo je škodil upokojencem?
Pogajalska izhodišča kažejo, da ostajajo pri 40 letih aktivne delovne dobe, zviševala pa se bo odmerna stopnja, s čimer želijo doseči dostojne pokojnine, je navedel Golob. Tako bodo odpravili ukrep, ki je bil v letu 2012 narejen na škodo upokojencev. "Prav je, da se ljudje zavedajo, katera vlada dela stvari, ki so na dolgi rok v njihovo korist, tudi upokojenci, in katera je bila tista, ki je sprejela reformo, ki je najbolj radikalno posegla ravno v njihove pravice. Še danes imajo zaradi tega mnogi, ki so se takrat upokojevali, nižje pokojnine," je dejal.
13. pokojnina?
Knežak je Goloba vprašal tudi, kakšne so po njegovi oceni možnosti, da bi tudi slovenski upokojenci lahko prejemali 13. pokojnino oziroma zimski dodatek ob koncu vsakega leta. Kako nasloviti krivice za nazaj in višje potrebe v zimskem času, ko so stroški višji zaradi ogrevanja, je po Golobovih besedah stvar socialnega dialoga. Izpogajane rešitve bo "z veseljem" predstavil v DZ, je dejal. Hkrati pa spomnil tudi, da so nekatere krivice, kot so denimo vdovske pokojnine, že popravili v tem mandatu. Golob ne ve, zakaj se s tem ni ukvarjala nobena vlada do zdaj, kljub temu da sta bili izpeljani dve reformi. "Mogoče bomo mi prva, ki bo to zajela v reformo, ampak o tem se bomo pogovarjali v marcu, danes je za to prezgodaj," je sklenil.
Poslanci o sumih vpletanja politike v policijo in druge državne organe
Na tokratni redni seji sicer poslance do četrtka čaka obravnava več zakonskih predlogov, pa tudi obravnava vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo in druge državne organe.
Nato bodo v četrtek sejo prekinili in začeli izredno zasedanje, na katerem bodo obravnavali predlog koalicije za nižjo omrežnino za januar in februar za gospodinjstva ter predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti.
Redno sejo bodo poslanci sklenili v torek, 4. februarja, ko imajo na dnevnem redu predlog zakona o medijih.
