Zeleni prehod
Petek, 15. 3. 2024, 13.48
1 mesec, 1 teden
Strokovnjaki o plinu kot nenadomestljivem gradniku zelenega prehoda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je prepričan, da plin potrebujemo kot sredstvo za uspešen zeleni prehod.
Zemeljski plin bo imel bistveno vlogo pri zelenem prehodu v energetiki, sodobna plinska infrastruktura, ustrezna regulacija in koordinacija med državami v regiji in EU pa bodo služili tudi za razvoj bolj trajnostnih plinov, kot so vodik, biometan in sintetični plini, je bilo sporočilo letne regijske plinske konference na Brdu pri Kranju.
Konferenco sta organizirala evropsko plinsko združenje Eurogas in največji slovenski veletrgovec s plinom Geoplin, ki je del skupine Petrol.
Glavni direktor Geoplina Matija Bitenc je uvodoma opozoril, da bo imel zemeljski plin bistveno vlogo pri energetskem prehodu. Po Bitenčevem prepričanju je tudi jamstvo, da bo prehod uspešen.
Globalno povpraševanje po plinu bo, tako pravi Bitenc, le počasi in postopoma padalo, zato bodo naložbe na tem področju ostale pomembna tema. V Sloveniji bo v vseh energetskih scenarijih povpraševanje do 2040 ostalo stabilno, gledano do 2035 pa bo celo raslo.
Nova vloga plina
Se bo pa vloga plina spremenila. Ne bo namreč več osnovni vir energije, ampak bo po Bitenčevih besedah najboljše orodje za upravljanje nihanj v proizvodnji energije iz obnovljivih virov ter spremljajočih nihanj v omrežju. Obenem predstavlja tudi najboljšo alternativo ob opuščanju premoga.
Da je molekularni plin bistven v vsakem energetskem sistemu, je podčrtal tudi predsednik združenja Eurogas Didier Holleux. Pri tem je spomnil na pomen iskanja načinov, kako plin "ozeleniti". Poleg bioplina in vodika je omenil sintetični plin iz odpadkov. Holleux verjame, da lahko Slovenija v prihodnosti pridobi stoodstotni delež obnovljivih oz. nizkoogljičnih plinov v omrežju.
Tudi Kumer prepričan, da plin potrebujemo
Za ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je bistvenega pomena robusten plinski sistem, ki je pripravljen za prehod v zeleno gospodarstvo. Plinski sektor je po njegovih besedah pred zgodovinskimi izzivi. Na eni strani je to zagotavljanje varnosti dobav v luči geopolitičnih trenj, po drugi strani pa ga čakajo velike naložbe v zeleni prehod in razogljičenje.
Tudi on je prepričan, da plin potrebujemo kot sredstvo za uspešen zeleni prehod, vojna v Ukrajini in prekinitev večine dobav iz Rusije pa sta po njegovih besedah pokazala, kako pomembna je diverzifikacija dobav. Slovenija si, tako zagotavlja Kumer, prizadeva tako za stabilne dobavne poti kot za še boljše povezave s soseščino, saj se zaveda, da plin še vedno igra osrednjo vlogo v industriji, energetiki ter kot premostitveno gorivo.
Zsigri: Trg je še vedno negotov
Monika Zsigri iz direktorata za energijo pri Evropski komisiji je povedala, da je plin sestavni del energetske mešanice, se pa išče alternativne oblike. Čeprav so si Komisija in plinsko gospodarstvo pri vprašanjih zelenega prehoda kdaj vsaksebi, se po besedah Zsigrijeve v Bruslju zavedajo pomena jasnega dolgoročnega okvira, da podjetja lahko načrtujejo potrebne naložbe.
Omenila je nedavno potrjeni dogovor o prihodnosti trga plina in vodika v EU, veseli pa jo, da je EU zadnjo energetsko krizo ob zmanjšanju porabe in diverzifikaciji dobav plina izkoristila tudi za pospešitev zelenega prehoda v energetiki. Čeprav so danes cene plina blizu predkriznih ravni, je trg po njenih besedah še vedno negotov in se hitro odzove na vsak nepredviden dogodek. Zato je treba ostati previden na strani porabe, istočasno pa iskati ravnovesje med varnostjo oskrbe, zeleno naravnanostjo in učinki na konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Na dogodku je nastopil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS). Po njegovih besedah je energetska kriza kot posledica ruskega napada na Ukrajino prinesla velike dodatne stroške za evropsko industrijo. Industrija po Bogovičevih besedah še vedno plačuje petkrat več za energijo kot tekmeci v ZDA in Aziji, zato vlogo zemeljskega plina vidi kot zelo pomembno za pošten in konkurenčen prehod v energetiki. Prepričan je, da je treba uporabiti tudi vse tehnološke rešitve za zajemanje in shranjevanje ogljika ter minimiziranje okoljskih učinkov.
Potrebne so dodatne naložbe v plinsko infrastrukturo
Sledila je okrogla miza na temo zagotavljanja varnih dobav plina za Slovenijo in regijo. Osnovno sporočilo sodelujočih je bilo, da so v regiji potrebne dodatne naložbe v plinsko infrastrukturo, istočasno pa je treba z ustrezno regulacijo še učinkoviteje izkoristiti obstoječe zmogljivosti in s koordiniranim ter sodelovalnim pristopom zagotoviti, da se bodo te ustrezno prilagajale potrebam.
Eden vodilnih plinskih infrastrukturnih objektov v regiji je terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku. Ivan Fugaš, direktor družbe LNG Hrvatska, ki ga upravlja, je napovedal, da imajo zmogljivosti v celoti razprodane do leta 2037, zato izvajajo nadgradnjo, ki naj bi bila zaključena do jeseni 2025. Ob spremljajočih vlaganjih v plinovodno omrežje bo terminal po njegovem prepričanju zadostil povpraševanju v regiji.
Sodelujoči so opozorili tudi na pomen ustrezne infrastrukture za skladiščenje plina, ki se je še posebej pokazala v zadnji krizi. Medtem ko je želja pristojnih, da se ohrani koordiniran in solidarnostni pristop pri upravljanju s plinom iz skladišč, pa v Sloveniji po besedah Metoda Podkrižnika iz uprave Petrola razmišljamo tudi o svojih skladiščnih zmogljivostih. Zamisli so že predstavili pristojnemu ministrstvu, ne želijo pa še govoriti o lokacijah.
