Sobota, 9. 5. 2020, 4.02
4 leta, 7 mesecev
intervju: Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije
Sonja Šmuc: Nikoli ne dovoli, da se iz krize ne bi nič naučil in nič izboljšal #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,80
15
"Nikoli ne dovoli, da se iz krize ne bi nič naučil, nič izboljšal. Kot zelo pozitivno se je izkazalo, kako visoko cenimo zdravje in da smo se pripravljeni marsičemu odpovedati, da bi zaščitili najbolj ranljive posameznike v družbi," o iskanju dobrega v trenutni epidemiji novega koronavirusa in njenih posledicah pravi Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.
Po slabem mesecu od zaustavitve javnega življenja zaradi omejitve širjenja koronavirusa po državi se je s tem tednom začelo postopno prebujanje. Še vedno ostaja veliko neznank, ali se bo pojavil drugi val, kakšni bodo nadaljnji ukrepi sproščanja, kako se bodo pobrale različne panoge, kakšne bodo posledice in kaj nas bo naučila epidemija novega koronavirusa. O teh temah smo se pogovarjali z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Sonjo Šmuc.
Kako bi ocenili uspešnost Slovenije pri zajezitvi pandemije v obdobju novega koronavirusa?
Zdravstveno krizo smo v Sloveniji kar dobro obvladali. Zdravstveni sektor je srčno prevzel levji delež nalog in svoje delo so opravili vrhunsko. Tudi državljani smo se odgovorno odzvali, v gospodarstvu pa smo bili izjemno proaktivni.
Še preden so prišla navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), smo že sami razmišljali in sprejeli številne ukrepe, preprosto po zdravi pameti, in s tem poskrbeli, da izbruhov epidemije v podjetjih sploh ni bilo. Tudi gospodarstvo je tako pripomoglo k oblikovanju epidemije, s tem so podjetja izkazala visoko stopnjo skrbi za zaposlene, kupce, poslovne partnerje.
Seveda pa boljše zdravstveno obvladovanje epidemije pomeni višjo ceno za družbo v ekonomskem smislu. S tem pa se spopadamo zdaj.
Vlada je za zdaj sprejela dva paketa protikoronskih zakonov za pomoč gospodarstvu v obdobju epidemije. Kako jih ocenjujete?
Ob velikih nesrečah in nepredvidljivih dogodkih se običajno izkaže moč vodenja. Takrat so potrebni hitri ukrepi. V Sloveniji smo imeli smolo in srečo hkrati.
Odstop prejšnje vlade se je zgodil na začetku izbruha koronavirusa, zato smo imeli nesrečo, da se je ravno ob izbruhu šele sestavljala nova vlada, tako so bili prvi ukrepi lajšanja težav v gospodarstvu na vrsti šele zdaj v maju. To je dva meseca po razglasitvi epidemije. Imeli pa smo tudi srečo, ker če bi se takrat odločili za predčasne volitve, bi pa bile razmere zdaj še dramatično slabše.
Torej imeli smo smolo in srečo, da nismo šli na predčasne volitve in da se je lahko nova politična ekipa odzvala dovolj hitro. Vendar pa zaradi zamika, ker smo imeli vmes politično krizo, prihaja pomoč pozneje kot na primer v Avstriji ali Nemčiji.
Prvi paket je bil pretežno usmerjen v ohranjanje delovnih mest prek ukrepa čakanja na delo in pa pomoči številnim družbenim skupinam, ki so bile tako ali drugače ocenjene kot ranljive. Tega v preostalih državah nismo opazili v takšni meri kot pri nas.
Učinke drugega paketa, ki je namenjen likvidnosti, pa je še prezgodaj ocenjevati. Poroštvena shema je pripravljena in ni tako močna kot v nekaterih drugih zahodnih državah. Je pa res, da je država v prvem paketu prevzela plačevanje pokojninskih prispevkov delodajalcev in delavcev, kar ima pomemben vpliv na likvidnost. Tega druge države na primer niso uvedle.
Država je uvedla nekoliko drugačno kombinacijo ukrepov. V celoti protikoronski paketi ponujajo veliko, vendar pa imajo tudi omejitve. Zato bo treba za rezultat ustreznosti in oceno počakati še kakšen mesec.
So vloge in pogoji za različne pomoči, ki so predvideni v protikoronskih zakonih, jasni in razumljivi?
Verjamem, da so se snovalci pomoči potrudili, da bi bil dostop čim bolj enostaven, vendar pa enostavnost ni del slovenske mentalitete razmišljanja.
Stopnja brezposelnosti se je aprila zvišala za skoraj 14 odstotkov v primerjavi z marcem. Prav tako so številni samostojni podjetniki zaprli svoja podjetja. So to številke, ki bi nas morale skrbeti?
Vsako podjetje mora narediti oceno, kaj zanj pomenijo nove razmere. Ne samo danes, ampak tudi jutri, pojutrišnjem.
V tej prvi fazi je bilo veliko prekinitev v dejavnostih, za katere še lep čas ne vidijo možnost okrevanja, ob tem pa se niso podaljševale pogodbe za določen čas. Za zdaj velikega navala odpuščanj redno zaposlenih za nedoločen čas še ni.
Videli pa bomo, kaj se bo zgodilo, ko bodo popustili ukrepi države. Eno je čakanje na delo in drugo, da še vedno nimamo sprejetega ukrepa za skrajšan delovni čas. Je pa ta drugi ukrep v pripravljanju. Vsi ti ukrepi pripomorejo k temu, da podjetja ohranjajo zaposlene pri sebi.
Ko pa bodo ukrepi popustili in bo kriza še vedno prisotna, se pa lahko število brezposelnih še dvigne. Upamo, da bodo ukrepi dovolj dolgo trajali, da se bodo medtem gospodarske razmere bistveno popravile.
Bi morala država po vašem mnenju na področju gospodarstva uvesti še kakšne dodatne ukrepe v spopadu z epidemijo?
Glavni ukrep, ki ga pričakujemo, je skrajšan delovni čas. Utopično je pričakovati, da se bodo podjetja z danes na jutri zagnala z nič na 100 odstotkov dela. To je ukrep, ki ga tudi v drugih državah najbolj uporabljajo.
Ob tem navijamo tudi za okrepitev poroštvene sheme glede višine posojil za podjetja in pa za pomoč najbolj prizadetim panogam. Ob turizmu in gostinstvu je še ogromno nišnih panog, ki ne smejo biti spregledane. Založništvo, plesne šole, avtošole, organizatorji dogodkov, podjetja, ki se ukvarjajo s kulturo, avtoprevozniki za šolske in turistične prevoze in še številni drugi. Ne smemo dopustiti, da podjetja ugasnejo. S tem bo tudi družba veliko izgubila.
Treba je tudi urediti oziroma subvencionirati poslovne najemnine. Naš predlog je, da bi država financirala najemnine v tistih primerih, kjer bi se tako najemodajalec kot najemnik nečemu odpovedala. Zanimiva pa se nam zdi tudi zamisel o naložbenem skladu, s katerim bi se lahko zagnale nove naložbe.
Pomembno je tudi zavarovanje in pozavarovanje terjatev.
Vsi ti ukrepi so pomembni pri ohranjanju podjetji, zagonu gospodarstva. To pravzaprav pomeni življenje. Če imamo zdravo in dobro delujoče gospodarstvo, lahko financiramo tisto, kar naj bolj cenimo – zdravstvo, kulturo, infrastrukturo – in vzdržujemo takšen standard življenja, kot ga imamo.
V kakšnem stanju je bilo slovensko gospodarstvo pred začetkom epidemije in zdaj, če rečemo, sredi epidemije?
Leto 2019 je bilo, gospodarsko gledano, za Slovenijo rekordno. Takšnega leta še nismo imeli. Pričakovali smo, da bo rekordno tudi leto 2020. Seveda ne več s takšnimi stopnjami kot preteklo leto, vendar smo kljub temu pričakovali rast.
Številna podjetja so zato še vedno na nogah, kljub temu da pomoč prihaja pozneje kot pri njihovih tekmecih. Zdaj je zaskrbljenost v gospodarstvu velika, svet se spreminja in je negotov.
V nekaterih segmentih, kot so na primer turizem, avtomobilska industrija in letalska industrija, je zaskrbljenost še večja, saj se bo šele zdaj videlo, kako globok je vpliv epidemije. Upamo, da jo počasi končujemo in da ne bo drugega vala. Torej govorimo o nekaj mesecih, vendar bodo ponekod spremembe tektonske.
Evropska komisija je za letos Sloveniji napovedala sedemodstotni upad BDP, večkrat pa je napoved že poslabšal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki napoveduje 8,1-odstotni upad. Se strinjate z napovedmi?
Naša ocena je manj pesimistična. Ocenjujejo, da bo v letošnjem letu upad BDP okrog 4,8 odstotka. Ocena je postavljena ob pogoju, da bo kriza v obliki krivulje V, torej močan upad in hitro okrevanje. Če bo tako, bi se lahko v letu 2021 znova približali ravni iz leta 2019 ali jo dosegli. Za doseg tega se mora združiti več stvari ne le v Sloveniji, ampak tudi na mednarodni ravni.
Ocena Evropske komisije ni presenečenje. Slovenija je močno izvozno usmerjena država in zato so naša gibanja zmeraj bolj divja. Močneje rastemo in tudi močneje pademo.
Je realno pričakovati, da se bo po koncu epidemije povpraševanje v različnih panogah vrnilo na raven pred krizo? Obstaja strah, da bo vmes obdobje krča, ko bodo potrošniki in tudi podjetja previdni?
Da in ne. Če primerjamo s finančno krizo leta 2008, je v Sloveniji trajala bistveno dlje kot drugje. Takrat nismo bili sposobni, zmožni ali pa se nismo znali na državni ravni spopasti s krizo in sprejeti ukrepov, da bi bil upad čim manjši. Takrat je država sprejemala ukrepe, ki so aktivno poglabljali krizo, in smo ceno plačali z bistveno daljšim okrevanjem.
Če bo trenutna kriza v obliki krivulje V, bo upad zelo strm, drugi del pa seveda ne bo enako strm, ampak bo bolj položen. Najbolj si želimo, da bi bil odboj čim hitrejši. Seveda pa je mogoče vse. Okrevanje lahko traja tudi dalj časa. Vendar, ko se enkrat vrne optimizem, hitro premagamo zadržke. Želim si, da je napoved naše analitične sekcije najbolj točna in bo upad Slovenije manjši, okrevanje pa hitro.
Je v tej krizi tudi kaj pozitivnega za gospodarstvo?
Nikoli ne dovoli, da se iz krize ne bi nič naučil, nič izboljšal. Kot zelo pozitivno se je izkazalo, kako visoko cenimo zdravje in da smo se pripravljeni marsičemu odpovedati, da bi zaščitili najbolj ranljive posameznike v družbi.
Cena te krize po epidemiji bo zelo visoka, ker smo zaustavili družbo. Zaustavili pa smo jo zaradi tega, ker bolj cenimo posameznike med nami. To izkazuje veliko človečnost.
Če pogledamo gospodarstvo, pa bomo videli porast uporabe digitalnih orodij. V podjetjih bodo bolj uporabljali digitalizacijo, spremenjeni bodo poslovni načini, s čimer se bodo podjetja posodobila. Podaljšalo se bo tudi obdobje nizkih obrestnih mer, kar pomeni, da bodo sredstva za nove naložbe ostala zelo dostopna. Za nekatere panoge je dobra novica tudi poceni nafta.
Je mogoče potegniti kakšne vzporednice s trenutno krizo in finančno krizo leta 2008?
Zdajšnja kriza je mnogo hujša. Za krizo leta 2008 se je govorilo, da se to zgodi enkrat na sto let. To, kar se nam je zgodilo zdaj, dobrih deset let pozneje, se verjetno zgodi enkrat na tisoč let. Obe krizi sta se tako zgodili v zelo kratkem času.
Leta 2008 se je zgodil pomemben upad poslovanja, kar se je poznalo pri izgubi delovnih mest, težavah države pri financiranju javnih dobrin. Torej ogromno bolečine. Tokratna kriza, povezana z epidemijo novega koronavirusa, pa pomeni še bistveno več.
Ni šlo za upad, ampak popolno zaustavitev. V marsikateri panogi oziroma podjetju je dejavnost upadla na nič, kar je enako, kot da bi bili klinično mrtvi.
Ta kriza je spremenila mišljenje. Odvzela nam je možnost človeške bližine, možnost povezovanja. Najti smo morali druge načine, da smo si izkazovali naklonjenost. Ni pomenila le zaustavitve, ampak je tudi povzročila številne človeške stiske. Izolacija je za marsikoga pomenila tudi osamljenost. Veseli me, da se življenje znova zaganja in se vidi, s kakšnim veseljem in pričakovanjem ljudje čakajo, da bi se znova videli, še bolj pa si bomo oddahnili, ko si bomo lahko segli v roko in se objeli.
Ste optimistični?
Druge možnosti ni. Človeštvo je preživelo že marsikaj in tudi to bo. Iz tega se bomo nekaj naučili. Upam, da bomo zaradi te izkušnje postali boljši ljudje. V kontekstu gospodarstva je v tem času pomembno, da podjetja zdržijo in ostanejo na nogah, da se usmerijo v inovativnost in da razvijajo nove izdelke in storitve ter tako dvignejo svojo produktivnost in s tem dodano vrednost. Svet se je spremenil in hitro se bo treba prilagoditi.
Seveda pa brez pomoči države ne bo šlo. Če podjetje na računu nima denarja, ne more preživeti. Likvidnost je za podjetja to, kar je za človeka kisik. Brez tega ne gre. Država mora pri tem opraviti svojo vlogo in zagotavljati kisik, dokler ga potrebuje.
15