Četrtek, 20. 2. 2025, 9.05
1 dan, 1 ura
Slovenija je pristala na repu EU
Uresničujejo se napovedi Trgovinske zbornice Slovenije, da je stanje v trgovini skrb vzbujajoče.
Leto 2024 je bilo precej zahtevno leto za trgovinsko dejavnost. Realni prihodki v trgovini na drobno so po podatkih SURS v letu 2024 za 0,6 odstotka nižji kot v letu 2023 in kar za 6,5 odstotka nižji kot v letu 2022. Že dve leti se slovenska trgovina torej spopada s stagnacijo realnih prihodkov, kar je skrb vzbujajoče, pravi predsednica TZS mag. Mariča Lah. Da stanje v trgovini ni dobro, kažejo tudi zadnji statistični podatki za december, ko so realni prihodki v trgovini na drobno na letni ravni, torej pri primerjavi decembra 2024 glede na december 2023, upadli za več kot tri odstotke. Celo več, iz primerjave realnih prihodkov v trgovini na drobno v članicah EU lahko ugotovimo, da so ti prihodki v Sloveniji upadli najbolj v celotni Evropski uniji.
Graf: Realni prihodki v trgovini na drobno v decembru 2024 glede na december 2023
Vir: Eurostat, februar 2025
Na podeželju in v odročnejših krajih primorani zapirati prodajalne
Tudi če primerjamo podatke o prihodku v trgovini na drobno za celotno leto 2024, stanje v slovenski trgovini še vedno ni nič boljše, saj prej omenjeni padec prihodkov za 0,6 odstotka predstavlja precej veliko odstopanje od povprečja EU, kjer so prihodki narasli za 1,2 odstotka. Slovenija je torej ena izmed zgolj sedmih držav EU, kjer so prihodki v trgovini na drobno v letu 2024 glede na leto 2023 upadli.
Poleg upada prihodkov je trgovina tista dejavnost, v kateri imajo podjetja precej težav s plačilno nedisciplino, v nekaterih podjetjih poteka reorganizacija poslovanja ...
Predvsem mali trgovci so pred pomembnimi odločitvami, kako sploh še naprej – žal se pogosto zgodi, da rentabilno poslovanje ni več mogoče, zato mali trgovci in zadruge na podeželju in v odročnejših krajih zapirajo svoje prodajalne, opozarja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Trgovinska zbornica Slovenije je pristojna ministrstva na navedeno problematiko že večkrat opozorila, a posluha za oblikovanje kratkoročnih rešitev žal ni.
Dobra polovica prihodkov iz prodaje hrane, vozil in goriva
Podatki o prihodkih v slovenski maloprodaji kažejo, da se največ prihodkov od prodaje v trgovini na drobno ustvari s prodajo hrane in pijače (27,0 odstotka), sledijo osebna vozila in oprema (15,6 odstotka) ter energenti in motorno gorivo (12,7 odstotka).
Graf: Prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno po blagovnih skupinah (%), Slovenija, 2023
Vir: SURS, junij 2024
Tehnološko nadpovprečni, pri spletni prodaji podpovprečni
Na Trgovinski zbornici Slovenije v zadnjem obdobju prejemamo precej vprašanj, ki se nanašajo na gibanje spletne prodaje. Ali je spletna prodaja v Sloveniji v porastu, ali pa res držijo nekatere trditve, da prihodki upadajo tudi pri spletnem načinu nakupovanja.
Zadnji razpoložljivi podatki kažejo, da se je z upadanjem prihodkov v Sloveniji v letu 2024 soočala tudi spletna prodaja. Kot navaja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik, je v Sloveniji v prvih 11 mesecih prihodek trgovine na drobno po pošti ali po internetu (dejavnost G 47.91) upadel za 2,5 odstotka. V tem se precej razlikujemo od povprečja EU, kjer so prihodki te dejavnosti narasli za 4,5 odstotka.
Relativno nizki deleži prihodkov spletne trgovine ne izhajajo iz slabše tehnološke opremljenosti slovenskih trgovcev, saj so trgovci na drobno (G 47) boljši od povprečja EU po dostopnosti večkanalne prodaje in prisotnosti na spletu. Delež trgovcev, ki zaposlujejo vsaj deset delavcev in imajo spletno trgovino, je v Sloveniji v letu 2024 dosegal 42,8 odstotka in je precej višji od povprečja EU, ki znaša 35,3 odstotka. Višji od povprečja EU je v Sloveniji tudi delež teh podjetij s spletno stranjo, ki znaša kar 91 odstotkov, prav tako smo nad povprečjem EU pri spletnem naročanju oziroma pri rezervacijah preko spleta. Delež trgovcev, ki so prisotni na vseh treh poglavitnih digitalnih kanalih – spletu, z mobilno aplikacijo in na družbenih omrežjih – je v Sloveniji znašal 18,4 odstotka in je bil tudi v tem primeru višji od povprečja EU.
Vse bolj zadržani potrošnik
Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da je slovenski potrošnik postal kar se da racionalen tudi pri spletni prodaji blaga, kjer prav tako skrbno tehta med kakovostjo in ceno blaga, v ospredju so nakupi, ki so nujni, vse nenujne nakupe pa potrošnik prelaga v prihodnost, dodaja predsednica TZS mag. Mariča Lah. Takšno obnašanje potrošnikov je razumljivo, saj se krize na globalni ravni vrstijo skorajda ena za drugo, negotovost in različna tveganja pa so postali naša stalnost.
Graf: Stopnje rasti realnih indeksov prihodka v G47.91 - trgovina na drobno po pošti ali po internetu (jan – nov 2024 / jan – nov 2023)
Vir: Eurostat, februar 2025; Opomba: n. p. – ni podatka
Hrvaška z ukrepi za višje, Slovenija za nižje plače
Upadanje prihodkov ni edini izziv, s katerim se spopada trgovinska dejavnost. V Sloveniji podobno kot tudi v drugih državah EU že dalj časa primanjkuje kakovostnega kadra, pogoji poslovanja za podjetja se v Sloveniji vedno bolj zaostrujejo, namesto debirokratizacije pa imamo čedalje večje število predpisov in novih birokratskih ovir.
Pogosto na delodajalce letijo očitki v povezavi s prenizkimi plačami. Pa si poglejmo konkretne številke, pri čemer je treba izhajati iz celotnih stroškov dela, ki bremenijo delodajalce.
Ti so v trgovini v Sloveniji precej višji kot v primerljivih in neposredno konkurenčnih državah, na primer v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, kjer zaposleni za primerljivo bruto plačo na račun prejmejo bistveno višji neto znesek.
Zgovoren je primer Hrvaške, ki je v zadnjem obdobju sprejela vrsto ukrepov za razbremenitev stroškov dela, v nasprotju s Slovenijo, ki v zadnjih dveh letih sprejema pravzaprav le ukrepe, ki strošek dela vedno znova povečujejo.
Prvi naslednji obsežnejši dvig stroškov dela za delodajalce bomo imeli s 1. julijem 2025, saj se bo uveljavil nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta ne bo prizadel le delodajalcev, ampak tudi delavce in celo upokojence, torej tudi najbolj ranljivo družbeno skupino.
Pri tem pa se vlada še ne namerava ustaviti in napoveduje nove obremenitve za gospodarstvo, vključno s predvideno pokojninsko reformo. Zato je na tem mestu upravičeno vprašanje, do kod bo gospodarstvo, s tem pa tudi trgovina, sploh lahko še zdržalo?
Graf: Stroški dela za plače na opravljeno delovno uro v trgovini, 2023
Vir: Eurostat, 2025
Kupci denar nosijo tudi k sosedom
Slovenija z vsako novo obremenitvijo izgublja konkurenčnost, kar se v trgovini deloma odraža tudi v odlivu kupne moči v sosednje države.
To občutijo zlasti mali trgovci na obmejnih območjih, saj se potrošniki na nedeljske nakupe odpravljajo v sosednje države, kjer prodajalne ob nedeljah nimajo prepovedi obratovanja. Izdatki gospodinjstev za nakupe v tujini so bili v 2023 za 32,7 odstotka višji kot v letu 2022 in kar za 75,4 odstotka višji kot v letu 2019. Na ta način preko manj pobranih dajatev izgublja tudi država, zato je skrajni čas za temeljiti razmislek o ustreznejši davčni politiki.
Ne glede na navedeno pa optimizem v trgovini ostaja, je prepričana predsednica TZS mag. Mariča Lah. Pred nami so številni novi izzivi. Ker bo slovenski potrošnik še naprej ostal racionalen in previden, morajo trgovci skrbno in praktično vsakodnevno spremljati situacijo na trgu. Že manjši ukrepi, kot so razrahljanje omejitev za delo upokojencev, ukinitev dajatve za njihovo delo ter dostopnejše sezonsko delo, bi prinesli veliko koristi trgovcem, upokojencem in nenazadnje tudi državi. Prestroge omejitve iz preteklosti še vedno krepko omejujejo rast trgovine in gospodarstva Slovenije na dolgi rok. Če želimo, da bo Slovenija konkurenčna, je ključna tudi takojšna administrativna razbremenitev in zmanjšanje prenormiranosti, tako za trgovino kot za celotno gospodarstvo.
