Sreda, 15. 5. 2024, 8.10
6 mesecev
Trgovinska zbornica opozarja na zapiranje podeželskih trgovin
Pogosto se hvalimo, da je Slovenija turistično privlačna dežela tako z vidika pokrajinske raznolikosti kot atraktivnosti vse leto. Pa znamo to dobro unovčiti? Ob tem, da v Sloveniji pogosto sprejemamo še ostrejšo zakonodajo, kot jo predpisuje EU, podatki Trgovinske zbornice Slovenije vsekakor ne govorijo temu v prid. Zaradi dnevnih migracij, selitev, davčnih in administrativnih ovir, med njimi prepoved dela ob nedeljah in med prazniki, se zapirajo podeželske trgovine, s čimer izgubljajo tako tamkajšnji prebivalci kot tudi turisti, ki se zato ravno v času počitnic in praznikov odpravljajo po nakupih v sosednje države. Številke so zgovorne.
Slovensko podeželje ima svoje specifike, ki pa se jih v zadostni meri ne upošteva pri sprejemanju zakonodaje. Ta namreč sledi evropskim direktivam in uredbam, ki pa prepogosto ne upoštevajo specifik manjših držav, kot je Slovenija, kar se odraža tudi v trendu zapiranja trgovin na podeželju.
Na podeželju se trgovine zapirajo
Okolica Ormoža
V Sloveniji je zaradi kratkih razdalj med kraji zelo značilna dnevna migracija prebivalcev. Delovno aktivni tako svoje nakupe opravijo v večjih mestih, medtem ko na podeželju nakupujejo predvsem starejši ter lokalni kmetje in podjetniki. A ker se njihovo število manjša, se z njimi manjšata tako ponudba lokalnih pridelovalcev kot tudi število kupcev.
Posledično se na podeželju zapira vse več trgovin, z njimi pa se je v vseh slovenskih občinah, z izjemo osrednjeslovenske, delež zaposlenih v trgovinah zmanjšal oziroma stagnira. V osrednjeslovenski regiji se je ta delež po Sursovih podatkih od leta 2015 povečal, z njim pa tudi delež zaposlenih, ki se v to regijo vozijo iz drugih koncev Slovenije.
Zapiranje trgovin pa ni le udarec za lokalno gospodarstvo. Pomeni tudi otežen dostop starejših ljudi do blaga, s tem pa jim je ukradena tudi priložnost za druženje in socializacijo.
Slovenska samooskrba pod vprašajem
Ob tem je skrb vzbujajoč tudi padec samooskrbe s kmetijskimi proizvodi. Pri krompirju je samooskrba Slovenije le še 36-odstotna. Podatki so skrb vzbujajoči tudi pri sadju in zelenjavi, kjer seveda močno nihajo med sezonami. Nekoliko pa je v zadnjih letih narasla samooskrba pri mesu.
Zaprtje prodajaln ob nedeljah in praznikih
A vse to še zdaleč niso edine težave, s katerimi se soočajo podeželske trgovine. Nanje je močno vplivala tudi prepoved dela ob nedeljah in praznikih. Prav takrat namreč podeželje obišče večje število ljudi, turisti se morajo zato po nakupih odpraviti čez mejo. Tudi lokalno delovno prebivalstvo, ki sicer dnevno migrira v večja mesta in ima med tednom številne obveznosti, bi se v nedeljo lažje odpravilo v bližnjo trgovino.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja odločevalce
Prav specifična narava malih trgovcev pomeni, da zanje nove in nove davčne ter administrativne obremenitve predstavljajo ovire, ki jih vse težje premagujejo. Na to opozarjajo tudi pri Trgovinski zbornici Slovenije. Dvig cen električne energije, rast stroškov dela, visoki stroški financiranja pri bankah in prilagajanje številnim novim predpisom, vse to vodi v zapiranje trgovin in s tem do odmika od zelenih in lokalnih trajnostnih pristopov, h katerim naj bi stremeli tako država kot Evropa.
Mag. Mariča Lah
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, mag. Mariča Lah, tako pravi: "Ob vsem naštetem se postavlja logično vprašanje: ali pristojni odločevalci in lokalne skupnosti pozabljajo na podeželske trgovce? Se sploh zavedajo, da je od obstoja podeželskih trgovcev odvisno veliko število delovnih mest, s tem pa tudi preživetje številnih družin, ki delujejo v trgovinski panogi?"
"Mnogi so tik pred tem, da dejavnost opustijo, saj ne zmorejo več pritiska vedno večje birokracije, naraščajočih stroškov energentov in vedno novih davčnih ter drugih administrativnih bremen. Od pristojnih zato pričakujemo, da bodo pokazali razumevanje za položaj malih trgovcev in sprejeli ustrezne ukrepe, ki bodo zrahljali birokratski in davčni primež ter omogočili njihov obstoj in s tem ne samo ohranitev delovnih mest, ampak tudi ohranitev kupne moči na podeželju, dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin za starejše, ki ne uporabljajo sodobnih načinov nakupovanja, ter posredno s tem omogočili razvoj turizma, ki je prav tako pomembna gospodarska panoga, od katere živijo številni prebivalci Slovenije," dodaja mag. Mariča Lah.
Piran
Mali trgovci se borijo za obstanek
Za mnenje smo povprašali tudi nekaj slovenskih lokalnih trgovcev, ki so zagnani in pripravljeni trdo delati, a se še kako zavedajo težkega položaja, v katerem so se znašli.
FAMA, d. o. o., iz Vipave
Primorsko trgovsko podjetje FAMA iz Vipave ima danes 23 podeželskih marketov in dve manjši nakupovalni središči v Vipavi in Sežani. V Vrhpolju pri Vipavi ima svoje centralno skladišče za oskrbo svoje maloprodajne mreže in 720 eksternih kupcev, med njimi gre za trgovce iz celotne Slovenije in gostince iz Primorske. V preteklem letu je 140 zaposlenih ustvarilo 25 milijonov evrov realizacije in približno 300 tisoč evrov pozitivnega rezultata.
Vipava
Aleksander Lemut, direktor FAME iz Vipave, nam je povedal, da v podjetju ugotavljajo, da so se znašli sredi množičnega zapiranja podeželskih trgovin, zaradi česar se resno bojijo, da v roku od treh do petih let trgovin na podeželju ne bo več. Samo v zadnjih treh do petih letih se je na podeželju zaprlo 60 trgovin.
"Medtem ko je pri nas med prvomajskimi prazniki življenje praktično ugasnilo za devet dni, so imeli trgovci v Italiji zaprto le na 1. maj. Če temu dodamo še nižje cene, saj pri njih nimajo indeksiranja rasti plač z inflacijo, potem je razlogov za čezmejne nakupe dovolj," dodaja Lemut.
"Na zapiranje in propad poleg navedenega vplivajo tudi vedno novi zakoni in pravilniki, ki prinašajo nove in nove birokratske obveze in tudi velike dodatne stroške. Teh pa manjše podeželske trgovine ne zmorejo več in se raje odločijo za zaprtje," dodaja. "Samo v zadnjem času so dobile neživljenjski in nepotreben zakon o evidencah na področju dela, t. i. štempljanje. FAMA je imela urejen sistem, prilagoditev na novi zakon pa je samo za računalniško dopolnitev podjetje stala 52 tisoč evrov. Nove dnevne evidence in vročanje potrdil zaposlenim je poslovodje trgovin obremenilo za dobre pol ure dnevno neproduktivnega in nepotrebnega dela," kot le eno v vrsti birokratskih ovir navaja Lemut.
Na podlagi analize trga pričakujejo, da se bo v zahodnem delu države do konca leta zaprlo še od 30 do 40 podeželskih trgovin. To pomeni, da bo v kratkem času brez osnovne oskrbe ostalo okoli sto vasi. "Očitno pa je, da tega problema vlada ne zaznava, ali pa je sploh ne zanima, ker se ukvarja sama s sabo. Zdaj je res zadnji čas, da se v državi temeljito in odgovorno pogovorimo o tej veliki problematiki. Država je in bo tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen, podeželje."
Trgovina, gostinstvo, pošta, cateringi, glamping Lojze Čop, s. p.
Prokuristka Marija Čop za Lojze Čop, s. p., iz Podkuma pove, da dejavnost opravljajo v vasi s približno 800 prebivalci. Lokalna trgovina, kot jo imajo sami, ima za skupnost in tamkajšnje prebivalce številne koristi, saj poznajo kupce, njihove navade in okuse. Zalogo tako redno prilagajajo kupcem in tudi letnim časom, celo vremenu, aktivnostim lokalnih društev in cerkve.
Ob tem pa se soočajo s številnimi težavami. Kot nam je zaupala Čopova, imajo "težave pri dostavi tudi veliki grosisti, zato so lokalne trgovine pri dostavi vedno med zadnjimi. Do blaga, ki se prodaja po akcijskih ponudbah, pogosto niti ne pridemo. Nimamo količinskih popustov, manjših bančnih provizij, trgovski potniki nas obiščejo le redko. Za razne razpise smo premajhni." Kljub temu pravijo, da se ne bodo predali, temveč se bodo borili še naprej.
Kristal Šentjernej, d. o. o.
Kot pravi Denis Mikec, direktor Kristala iz Šentjerneja, se "z dejavnostjo trgovinske maloprodaje ukvarjamo že več kot 30 let. Nastopamo kot mali trgovec, s specifičnim delovanjem v turističnem segmentu."
"Pri svojem poslovanju bi si želeli, najbrž tako kot vsi manjši podjetniki, čim manj administrativnih opravil, saj težko konkuriramo večjim podjetjem na vseh ravneh. Ključno je tudi, da nam pristojni zagotovijo konkurenčno poslovno okolje. Prevečkrat naletimo na ovire: kdo, kdaj, komu in kje prodajati. Turizem se pač množično odvija med prazniki, vikendi in počitnicami. Turistično območje pa je najbrž kar vsa Slovenija," izpostavlja problem zaprtja trgovin med prazniki in ob nedeljah.
"Kljub vsemu menim, da je delovanje manjših prodajaln v ustrezni tržni niši, predvsem v turizmu, zelo pomembno za uspeh panoge turizma. Za to pa je in bo potrebnega kar nekaj sodelovanja na več ravneh, nenazadnje tudi ustrezne strategije turizma na državni ravni," zaključuje Mikec.
