Včasih imam občutek, da pisci nove zakonodaje sploh ne vedo, kaj so zapisali

Preteklih nekaj let je bilo razmeroma turbulentnih za trgovino. Kako ocenjujete stanje v trgovini v preteklem letu 2023?

Leto 2023 je bilo leto velikih izzivov. Iz kumulativnih podatkov za leto 2023 glede na leto 2022 izhaja, da so v obdobju od januarja do decembra 2023 glede na enako obdobje leta 2022 realni prihodki v trgovini na drobno (G 47) nižji za 6,0 odstotka, padec prihodkov je prisoten tudi, če gledamo trgovino na drobno brez motornih goriv, kjer so prihodki nižji za 3,3 odstotka. Realen padec prihodkov je prisoten tako v trgovini z živili za 2,0 odstotka kot v trgovini z neživili za 4,2 odstotka.

Še bolj zaskrbljujoče je, da so se v trgovini nadaljevale otežene razmere iz leta 2022, ko so stroški rasli mnogo hitreje od prihodkov. Trgovino so v letu 2023 pestile predvsem izrazite rasti stroškov: višje cene energentov, predvsem stroški elektrike, ki še danes ostajajo na relativno visokih ravneh, rast stroškov plač, ki je ena najvišjih na ravni EU, kot tudi rast stroškov storitev, višje so tudi obstoječe in nove dajatve, ki jih uvaja vlada.  

Poleg dajatev so na poslovanje trgovine negativno vplivala tudi dodatna administrativna bremena. Tukaj imam v mislih predvsem košarico 15, košarico 28, spletno popisovanje cen in mesečno poročanje o cenah. Projekt košarica je ob svojem zaključku prinesel celo negativne rezultate za vse deležnike v verigi preskrbe s hrano, saj je bila bolj kot kadarkoli prej v ospredju nizka cena izdelkov. V kolikor je ta projekt košarice v prvih mesecih še dajal protiinflacijske učinke, pa se je kasneje popolnoma izrodil, zato je nerazumljivo, zakaj je vlada pri tem projektu tako dolgo vztrajala.
 

Razmere v letu 2023 so bile torej problematične. Katere pa so po vašem mnenju največje težave, s katerimi se trenutno soočajo slovenska trgovska podjetja?

V letu 2024 so se padci prihodkov umirili in trenutno je prodaja na stabilni ravni, po prihodkih na ravni leta 2019. Nadaljuje pa se rast stroškov, saj je gospodarstvo že dodatno obremenjeno (spremembe zakona o dohodnini, zakon o delovnih razmerjih, evidentiranje delovnega časa, obvezen dopolnilni zdravstveni prispevek, povišanje stopnje DDPO za tri odstotke za obdobje petih let, ponovni dvig bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 delovnih dni ter zmanjšanje bolniškega nadomestila …), prihajajo pa tudi nova bremena (dolgotrajna oskrba, nov način obračunavanja omrežnine za električno energijo po 1. juliju 2024 …). Kljub cenejšim cenam elektrike na mednarodnih trgih so se večini trgovcev cene elektrike v letu 2024 dvignile. Poleg tega cene še vedno ostajajo na večkratnikih cen iz leta 2021. Dodatno breme stroška energije prinaša nov način obračunavanja omrežnine, ki bo po trenutnih izračunih trgovce obremenil z dodatnimi stroški. V drugi polovici leta prihaja nov pravilnik, ki ureja ročno premeščanje bremen in bo zahteval prilagoditve v poslovanju podjetij. Še vedno predstavlja težavo tudi sprememba zakona, ki ureja evidence delovnega časa in nalaga dodatne obveznosti tako delodajalcem kot zaposlenim in kljub danim vladnim obljubam, da bomo prišli do ustreznih rešitev, se tukaj ne premaknemo nikamor.
Foto: Tzs

Omenili ste spremembe na področju evidentiranja delovnega časa, ki zahtevajo precej strožje beleženje delovnih ur in odmorov. Kakšni so zdaj, približno pol leta po uvedbi tako imenovanega štempljanja, odzivi in praktične izkušnje trgovcev s štempljanjem?

Štempljanje lahko brez olepševanja označimo za izjemno ponesrečeno rešitev. Celo za neživljenjski eksperiment, nad katerim smo globoko razočarani. Seveda so bile pri kršitvah pravic delavcev na strani podjetij anomalije, tudi zavržene prakse, kar je treba takoj sankcionirati. A teh kršitev ne moremo reševati tako, da z diskriminatornim zakonom za talca vzamemo celotno gospodarstvo in s tem vsa podjetja, ki ravnajo korektno in spoštujejo pravice delavcev. Nekatere določbe zakona so v praksi neizvedljive za mnoge dejavnosti, tudi v trgovini najdemo nekaj takšnih področij – npr. trgovski potniki. Da bo jasno, o čem govorim: na ravni trgovine pomeni vladni eksperiment s štempljanjem za mikro in mala podjetja okrog tri milijone evrov stroškov letno, poleg tega pa številnim zaposlenim takšna zakonodaja povzroča nemalo preglavic, omejuje tudi njihovo želeno fleksibilnost. 
 

Poleg naštetih vladnih ukrepov se napovedujejo reforme tudi na davčnem področju. V katero smer bi svetovali, da se zastavi ta reforma?

Stopnje davkov v Sloveniji so visoke, tako pri potrošnih davkih kot pri socialnih prispevkih in dohodnini. Vseeno pa je v zadnjih letih prisoten relativno velik davčni primanjkljaj. Dvigi davkov v preteklosti so povzročili predvsem škodo gospodarstvu brez dolgoročnih rešitev za proračunsko stabilnost. Trenutni ukrepi samo dodatno zapletajo že tako zelo kompleksen sistem in dodatno bremenijo že tako preobremenjeno gospodarstvo in potrošnike.

Spremembe na področju davkov na potrošnjo ocenjujemo kot izrazito neprimerne. Že zdaj opažamo zaskrbljujoč odliv kupne moči, ko Slovenci pogosteje hodijo po nakupe v tujino, pristojne opozarjamo na ta problem, a ne zgodi se nič. Opozarjam, da davki na potrošnjo še nekoliko bolj obremenijo ranljivejše skupine z nižjimi dohodki, ki večji delež svojih prihodkov namenijo potrošnji. Dodatno bremeniti najranljivejše skupine prebivalstva se mi ne zdi primerno.

Dvig dajatev na potrošnjo pa nenazadnje pomeni tudi višanje maloprodajnih cen, kar posledično vpliva na splošno stopnjo inflacije.

Spremembe na področju davkov na potrošnjo ocenjujemo kot izrazito neprimerne. Že zdaj opažamo zaskrbljujoč odliv kupne moči, ko Slovenci pogosteje hodijo po nakupe v tujino, pristojne opozarjamo na ta problem, a ne zgodi se nič.

Veliko je govora tudi o pokojninski reformi. Katere težave ocenjujete, da bi lahko rešili s to reformo?

Slovenija ima trenutno najnižjo stopnjo brezposelnosti v evroobmočju. Pomanjkanje kadra je ovira, s katero se soočajo tudi trgovska podjetja. Pokojninska reforma mora naslavljati predvsem vrzel pomanjkanja delovne sile in spodbujati zaposlovanje delovne sile na vseh ravneh. Slovenija ima neugodno demografsko sliko, zato bi veljalo spodbujati daljšo delovno aktivnost upokojencev pod sprejemljivimi pogoji in lažje zaposlovanje tujcev, saj so ti postopki še vedno predolgi in administrativno zahtevni. Dodatne obremenitve prispevkov niso ustrezne, saj so plače že tako med najbolj obremenjenimi s prispevki v EU. Poleg tega imamo zaradi pomanjkanja delovne sile velike težave pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi v praksi, pa ne samo to – včasih imam občutek, da tisti, ki pišejo in sprejemajo zakonodajo, sploh ne vedo, kaj so pravzaprav zapisali, rešitve so mnogokrat daleč od tistega, kar je realnost, kar imamo v vsakdanjem življenju.
 

V zadnjih letih je v povezavi z začasnimi ukrepi prišlo do večje rasti odhodkov v državnem proračunu. Kako bi lahko preprečili, da se ti začasni odhodki ne prelijejo v trajno višje odhodke pri državnem proračunu?

Gotovo je prvi korak podrobna analiza stanja državnih izdatkov. To je prvi korak, ki lahko vodi v večjo skrbnost na področju javne porabe. Ta skrbnost je še posebej pomembna glede na aktualno stanje v gospodarstvu in ob vladnih napovedih sprememb na področju davčnega sistema. Nizka brezposelnost in manjko kadra predstavlja izvrstno priložnost za racionalizacijo javnega sektorja, ki je nujno potrebna po takšnih kriznih letih. Razmere v državi so drugačne kot pred nekaj leti, tudi država se mora odzvati na digitalizacijo in avtomatizacijo. 
 

Gotovo je prvi korak podrobna analiza stanja državnih izdatkov. To je prvi korak, ki lahko vodi v večjo skrbnost na področju javne porabe.

Na globalnih trgih so znova prisotna določena tveganja na področju dobave. Kako stabilne so dobaviteljske verige trgovcev v Sloveniji?

Stabilnost dobave je v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Že v času epidemije covid-19 med zaprtjem prodajaln so se slovenski trgovci dobro odzvali in ni prišlo do praktično nobenih težav v dobavi. Iz več kriz v zadnjih letih so se podjetja tudi veliko naučila in še dodatno izboljšala načrtovanje dobav, zato potrošnik niti ne občuti morebitnih sprememb dobavnih rokov. Zadnja globalna tveganja zaradi negotovosti v Rdečem morju tako potrošnik zaradi načrtovanja dobav in naročil ni občutil. Dobro odpornost na izzive v trgovini smo lahko opazili tudi avgusta 2023, ko smo se v trgovini hitro odzvali na ekstremno poplavno situacijo in ljudem zagotovili skoraj nemoten dostop do potrebnih izdelkov. 
Foto: Tzs

Če se vrnemo v Slovenijo, nas večino najbolj skrbijo cene živil. Kakšno je stanje v letu 2024 v trgovini z živili? Katere trende opažate?

Pritiski na cene so se v letu 2024 umirili, letna rast cen hrane v marcu 2024 je zgolj 0,8-odstotna in je precej pod splošno inflacijo, ki znaša 3,6 odstotka. Poleg tega se je padanje prihodkov v trgovini z živili v letu 2024 umirilo. Potrošniki so bili v letu 2023 še toliko bolj občutljivi na cene in je ta postala še toliko pomembnejši faktor pri odločitvah o nakupu, v letu 2024 pa ocenjujem, da bodo potrošniki ponovno nekoliko pozornejši tudi na ustrezno razmerje med kakovostjo in ceno izdelka.
 

Kaj pa v trgovini z neživili, za katero ste omenili, da je doživela večji šok na prihodkovni strani v letu 2023? So prisotni kakšni pozitivni znaki?

V letu 2023 je bil slovenski potrošnik zelo previden, opravljal je predvsem nujne nakupe in ni opravljal toliko večjih nakupov. Največji povprečni upad prihodkov na letni ravni je bil v skupini specializiranih trgovin z zabavnimi tehničnimi izdelki in izdelki za prosti čas (računalniške, telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače in podobno), kjer so prihodki padli za kar 14,5 odstotka. Zaskrbljujoče velik padec je bil prisoten tudi v specializiranih trgovinah s pohištvom in gradbenim materialom, kjer so prihodki upadli za 9,8 odstotka.
 

Za konec bi vas povprašali še o obetih za prihodnost. Kaj napovedujete trgovini globalno in v Sloveniji v letošnjem letu? Ste optimistični ali pesimistični?

Leto 2024 za zdaj prinaša nekaj več stabilnosti, seveda pa je to močno odvisno od ekonomske politike, ki jo vodi vsakokratna vlada. Inflacijski pritiski na strani cen so se v glavni meri umirili, ekstremnih dogodkov za zdaj ni na vidiku. Kljub temu je treba skrbno spremljati razmere na globalnem trgu. Kazalnik mnenja potrošnikov se rahlo izboljšuje, iz česar lahko pričakujemo tudi določeno zmerno rast potrošnje.

Opažamo sicer, da se nakupovalne navade na spletu nekoliko razlikujejo od teh v fizičnih trgovinah in da se spletna in fizična trgovina vedno bolj dopolnjujeta.

Glavna trenda, ki sta v zadnjih letih prisotna, sta digitalizacija in trajnost. Tu se v trgovini trudimo biti gonilo razvoja. Na področju digitalizacije opažamo, da se je slovenski potrošnik precej približal povprečnemu evropskemu pri pripravljenosti za spletne nakupe. Pospešek, ki ga je spletna trgovina dobila v letu 2021, se je le rahlo umiril v letu 2022, v letu 2023 pa je bila prisotna spet rast pogostosti spletnih nakupov in prihodkov v trgovini prek spleta. Opažamo sicer, da se nakupovalne navade na spletu nekoliko razlikujejo od teh v fizičnih trgovinah in da se spletna in fizična trgovina vedno bolj dopolnjujeta.

Na področju trajnosti se v trgovini trudimo biti vzor in spodbujati trajnostne navade. Prizadevamo si za zmanjšanje odpadne hrane, varčno ravnanje z energijo in manjšo rabo embalaže, ki okolju ni prijazna. Za trgovino je tudi ključnega pomena dvigniti raven samooskrbe, s katero lahko zagotovimo zanesljivo oskrbo slovenskih potrošnikov s kvalitetnimi živili po sprejemljivih cenah na trajnosten način.